Delovne razmere in kakovost delovnih mest v gostinstvu in turizmu: primerjalna analiza s priporočili

Gostinska in turistična panoga se sooča z zgodovinskim pomanjkanjem delovne sile, ki ga povzročata nizka brezposelnost in odhajanje zaposlenih v panoge z višjimi plačami in boljšimi delovnimi pogoji. Primerne delovne razmere in kakovost delovnih mest sta osnovna dejavnika, ki povečujeta zaželenost poklicev in preprečujeta beg zaposlenih. Vendar pa so prakse zaposlovanja v slovenskem gostinstvu in turizmu slabo raziskane, kar onemogoča ustrezno ukrepanje na ravni države, panoge in podjetij.

Projekt zapolnjuje ta manko, s tem da si zastavlja dva raziskovalna cilja:

1. proizvesti novo znanje o delovnih razmerah in kakovosti delovnih mest v gostinstvu in turizmu v Sloveniji;
2. na osnovi empiričnih podatkov in primerov dobrih praks pripraviti predloge rešitev za pomanjkanje kadra v gostinstvu in turizmu.

Mednarodne študije opisujejo probleme kadrovskih služb, ki se zaradi sezonskih nihanj in drugih dejavnikov srečujejo z veliko fluktuacijo zaposlenih, kar negativno vpliva na poslovanje. Želijo si visoko motiviranih in ciljno osredotočenih delavcev, ki opravljajo delo »s srcem« in predano. A hkrati ugotavljajo, da slabe delovne razmere povzročajo nezadovoljstvo zaposlenih. Razpoložljivi slovenski podatki kažejo podobno stanje. Med vsemi panogami so v gostinstvu in turizmu dohodki najnižji. Poleg tega ima dejavnost nadpovprečen delež samozaposlenih, študentskega in migrantskega dela. Po pandemiji covid-19 se sooča tudi z velikim pomanjkanjem delovne sile. Zato se vrstijo predlogi za kratkoročne rešitve, kot so odpravljanje ovir za zaposlovanje tujcev in uvažanje nove delovne sile. A če hoče panoga zadržati zaposlene in privabljati iskalce zaposlitve, mora izboljšati kakovost delovnih mest.

V podporo dolgoročnim rešitvam projekt obravnava problematiko delovnih razmer na dveh ravneh:

1. z mednarodno primerjavo sedmih evropskih držav Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Francije;
2. s poglobljeno terensko raziskavo dveh turističnih destinacij Pirana in Kranjske Gore, občini z najvišjimi deleži zaposlenih v panogi.

 

Sestava projektne skupine:

Mirovni inštitut

• Maja Breznik (SICRIS)

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru 

• Maja Turnšek (SICRIS)
• Jerneja Šavrič (SICRIS)
• Blaž Rodič (SICRIS)
• Tina Šegota (SICRIS)

 

Številka projekta:  V5-24019.

Partnerji:

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru

Financerji:

• ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
• MGTŠ - Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport