Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov

S širjenjem digitalnih tehnologij je v razvitih državah uporaba spleta dosegla praktično celotno aktivno populacijo. Poleg izboljšav na področju gospodarstva in vsakdanjega življenja je razvoj digitalnih tehnologij prinesel tudi temne strani. Mednje sodita sovražni govor, ko se negativna komunikacija usmerja proti depriviligiranim skupinam, ter dezinformacije, ko se napačne informacije namerno širijo z določenim škodljivim namenom. Gre za zlorabo svobode govora, ki je s prenosom na splet dobila nove razsežnosti. Uporabniki interneta v Sloveniji, kot v EU, prepoznavajo s tem povezane nevarnosti in podpirajo vzpostavitev poenotene EU digitalne agende. Izvedene so bile številne aktivnosti, od analiz, akcijskih načrtov, kodeksov ravnanja, do celovitega nabora ukrepov v Aktu o digitalnih storitvah. Slednji – poleg številnih drugih vidikov – na enoten način ureja osnovne ukrepe proti sovražnemu govoru in dezinformacijam, kjer je pomemben del odgovornosti prenesen na podjetja oziroma korporacije.

Poleg osrednje vloge, ki jo pri uveljavljanju teh politik in ukrepov na ravni EU ima Evropska komisija in skupni organi regulacije, imajo veliko vlogo tudi države članice, ki morajo zagotoviti ustrezna pooblastila, izvesti administrativne prilagoditve ter zagotoviti sredstva za izvajanje ukrepov. Pri tem uporabljajo predvsem pravne in upravne vzvode, predlagani projekt pa se osredotoča na dodatne spremljevalne in komplementarne ukrepe ozaveščanja, kjer sledi 2 ciljema:

• prepoznavanje, identifikacija, strukturiranje, segmentiranje in razumevanje pojavov dezinformacij in sovražnega govora ter drugih oblik družbeno nesprejemljivega diskurza; na tej osnovi izdela ustrezne indikatorje, indeks oz. model za kontinuirano spremljanje;
• identifikacija večdimenzionalnosti oziroma različnih področij ukrepov; na tej osnovi izdela predlog ukrepov na področju informiranja, prepoznavanja, promocije, izobraževanja, ozaveščanja in opolnomočenja ciljnih javnosti.

Aktivnosti za dosego ciljev so strukturirane v zaporedje 4 korakov:

1. pregled virov in zbiranje podatkov, ki vzporedno poteka v 2 smereh:
   1. sistematični pregled odgovarjajočih virov, aktivnosti in dobrih praks na področju sovražnega govora in dezinformacij v državah EU in izbranih državah zunaj EU,
   2. pregled in re-analiza preteklih anketnih in drugih raziskav o sovražnem govoru in dezinformacijah v Sloveniji, sistematičen pregled odgovarjajoče empirične literature, izdelava merskega instrumenta ter izvedba in analiza večje (n=3000) anketne raziskave;
2. identifikacija večdimenzionalnih smeri oziroma področij sovražnega govora in dezinformacij ter izdelava odgovarjajočih predlogov ukrepov ter predlogov za kontinuirano spremljanje obeh področij;
3. preverjanje ključnih predlogov s pomočjo pilotne ankete in fokusnih skupin;
4. izdelava dopolnjenih končnih predlogov ukrepov.

Rezultati projekta bodo deležnikom prinesli nova znanja ter aktualno osvetlitev dilem, kar bo osnova za kompetentne odločitve.

SICRIS raziskovalne skupine

***

Image by Freepik

Partnerji:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede: Vasja Vehovar, Andreja Praček, Jošt Bartol, Dejan Jontes, Živa Šubelj

Financerji:

• ARIS (CRP) in Ministrstvo za digitalno preobrazbo