Primerjalno poročilo o integraciji beguncev

Primerjalno poročilo o integraciji beguncev razkriva, da so države, ki sprejemajo največ ukrajinskih beguncev, najmanj pripravljene.

Sprejemanje ukrajinskih beguncev pomeni prelomnico v odprtosti za razseljene osebe mnogih držav članic EU, zlasti za sosednje države Ukrajine. A najnovejše primerjalno poročilo, ki zajema 14 različnih EU držav, razkriva, da so ravno te države slabo pripravljene na integracijo beguncev.

Poročilo Nacionalnega mehanizma za evalvacijo integracije (NIEM), ki spremlja in meri politike integracije beguncev v 14 državah EU, med drugim poudarja velike vrzeli med državami in njihovimi politikami na področjih izobraževanja, zaposlovanja in nastanitve. Težko bi rekli, da je katera izmed držav dosegla visoko oceno, kajti najbolje ocenjena Švedska je dosegla oceno 72,5 od 100 in je tudi edina država, ki je sploh presegla 70 točk. Manj kot 50 točk je doseglo pet držav: Grčija (39,5), Romunija (38,5), Bolgarija (37,1), Poljska (36,9) in na samem repu vključenih držav je Madžarska (32,8). Slovenija je dosegla skupno oceno 50,1, kar je prej slab kot dober rezultat.

Seveda v okviru začasne zaščite za ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, veljajo posebni pravni pogoji in pravice na področju integracije, vendar se številni kazalniki, vključeni v NIEM raziskavo, nanašajo na širšo integracijsko infrastrukturo in merijo, ali vlade imajo in izvajajo celovito strategijo za integracijo beguncev.

»Poročilo kaže stagnacijo – in v nekaterih primerih celo nazadovanje – integracijskih politik v več državah članicah EU v zadnjih dveh letih. Pomembno je, da tem državam, še posebej tistim, ki gostijo veliko število beguncev iz Ukrajine, poročilo ponuja nabor možnosti in konkretnih korakov, ki jih lahko sprejmejo za izvajanje bolj vključujočih politik, ki bodo nove begunce bolje vključile v njihove družbe.« (Alexander Wolffhardt, Migration Policy Group, Bruselj)

Poleg številnih drugih ugotovitev NIEM poročilo izpostavlja tudi očitno povezavo med državami z bolj vključujočimi integracijskimi politikami in blažjimi posledicami pandemije covida-19 na dobrobit beguncev.

Povzetek ključnih ugotovitev poročila:

• Od zadnjega primerjalnega NIEM poročila pred dvema letoma je bilo v 14 analiziranih državah napredka na področju integracije oseb z mednarodno zaščito le malo ali nič.
• V številnih državah je opaziti celo nazadovanje, zlasti na področju bivanja, namestitve in socialne varnosti. Manjše izboljšave so opazne le na področju državljanstva, združitve družine ter učenja jezika in socialne orientacije.
• Vsem vključenim državam je skupno, da se najslabše odrežejo, ko gre za aktivne politike, ki podpirajo integracijo, medsektorsko usklajevanje in vladno podporo civilni družbi ter lokalnim oblastem.
• Med pandemijo covida-19 so imele države z bolj vključujočimi integracijskimi politikami tudi ugodnejše rezultate v smislu zmanjševanja učinkov covida-19 na begunce.
• Slovenija je najvišjo oceno (64,3) dosegla na področju zakonodajnega okvirja, na področju politik je dosegla oceno 58,2 in najnižjo na področju implementacije ter sodelovanja – le 24,3. To kaže na obstoječe razlike med teorijo in prakso.

Opombe:

• Nacionalni mehanizem za evalvacijo integracije (The National Integration Evaluation Mechanism – NIEM) je največji projekt, ki ga vodi civilna družba, ki ga je v okviru AMIF-a financirala Evropska komisija, in je dosedaj edini transnacionalni AMIF projekt o integraciji.
• Avtorji primerjalnega poročila so Alexander Wolffhardt, Carmine Conte in Sinem Yilmaz iz Migration Policy Group.
• Za več informacij o rezultatih za Slovenijo se obrnite na Mirovni inštitut na maja.ladic@mirovni-institut.si ali 012347720.
• Za več informacij o primerjalnem poročilu pa se obrnite na Richarda Girlinga iz Migration Policy Group (comms@migpolgroup.com).