Predstavljamo nove raziskovalne projekte
V decembrskem novičniku smo predstavili dva nova projekta, in sicer Poklicna tveganja v seksualnem delu na presečiščih političnega okvirja in družbene stigme – ORIS, Glasovi migrantk. Tokrat predstavljamo še dva dvoletna projekta, ki smo jih začeli izvajati v decembru 2020:
Predšolska vzgoja in vloga moškosti (ECAROM)
Projekt izhaja iz prepoznanja, da je vzgojno izobraževalni sistem, zlasti tisti njegov del, ki se nanaša na najzgodnejše obdobje formiranja spolnih stereotipov, torej predšolska vzgoja, ključen po eni strani za reprodukcijo, po drugi strani pa tudi za zmanjševanje in preseganje spolnih stereotipov. Zato je namen projekta raziskati pedagoške prakse uradnega in prikritega kurikuluma v predšolski vzgoji, ki vplivajo na oblikovanje spolnih stereotipov o skrbstvenem delu, ter razviti in razširiti spolno občutljive inovativne pedagoške pristope in pripomočke, ki pri otrocih v predšolski vzgoji spodbujajo percepcijo skrbstvenega dela kot spolno nevtralnega in družbeno pomembnega področja. Spolna enakost v delitvi zasebnega in/ali profesionalnega skrbstvenega dela predpostavlja rahljanje in spreminjanje obstoječih spolnih vlog in družbenih norm ne samo za ženske, pač pa tudi za moške. Slednjim je v obstoječih politikah, programih in projektih za enakost spolov namenjeno malo pozornosti. V pričujočem projektu pa izhajamo iz prepoznanja, da je uspeh prizadevanj za enakost spolov odvisen tudi od vključenosti moških, zato spreminjanju spolnih stereotipov povezanih z moškostjo in skrbstvenim delom namenjamo osrednjo pozornost.
Več o projektu Predšolska vzgoja in vloga moškosti.
Populistični pretres, nazadovanje demokracije in kriza vladavine prava v Evropski uniji
Cilj raziskovalnega projekta je izpopolnjevanje strategij demokratičnega odpora, s preučevanjem mehanizmov »izključevalnega populizma« in njihovih učinkov na spodkopavanje vladavine prava, regresije na področju gospodarstva in medijev. Projekt želi definirati »strategije soočanja«, ki jih družbeni agensi uporabljajo, kadar se spopadajo z izključevalnim populizmom. Z interdisciplinarnim pristopom, ki preči discipline, kot so politična ekonomija, medijske študije, politična teorija in menedžment primerjamo Avstrijo, Hrvaško, Nemčijo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo, Združeno kraljestvo in Turčijo, države z različnimi stopnjami in manifestacijami populizma. Projekt je organiziran v štiri delovne sklope, s poudarkom na zakonodajnih spremembah (DS1), gospodarstvu in ekonomiji (DS2), medijih in komunikaciji (DS3) ter diseminaciji rezultatov (DS4).
