Pravne možnosti nevladnih organizacij in aktivistov v primeru napadov in groženj

Nevladne organizacije (NVO) in njihovi člani so čedalje pogosteje tarča groženj, nedovoljenih pritiskov in napadov. Napadalni govor, usmerjen proti NVO ali neposredno proti njihovim članom, javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, medijski linč, izvajanje pritiskov, fizični napadi in grožnje v različnih oblikah so lahko kaznivo dejanje. V takem primeru imajo NVO oz. njeni člani (če so napadi in grožnje usmerjeni neposredno zoper njih) kot oškodovanci pravico, da storilca prijavijo policiji ali tožilstvu ali vložijo zasebno tožbo zoper njega.

Vsak nedovoljen pritisk, grožnja ali napad zoper NVO in njihove člane je nedopusten, vsako takšno ravnanje pa ni nujno tudi kaznivo dejanje. Kdaj torej gre za kaznivo dejanje in kako je mogoče ob morebitnem kaznivem dejanju ukrepati (na koga se obrniti, kaj mora storiti NVO ali njen član kot žrtev, kakšne pravice ima žrtev)?

NVO in njihovi člani velikokrat, ko so žrtve napadov in groženj, teh dejanj ne prijavijo pristojnim institucijam. Da bi NVO in njihove člane seznanili o možnostih ukrepanja v takšnih primerih in da bi dosledneje prijavljali takšna dejanja, smo v sodelovanju z odvetniki pripravili pregled pravnih možnosti, kako se odzvati v primeru napada ali grožnje.

Gradivo Pravne možnosti NVO in aktivistov v primeru groženj in napadov je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije in Pod črto, sofinancira pa ga NEF-Mreža evropskih fundacij v sklopu iniciative Civitates. S projektom naslavljamo grožnje in izzive za uresničevanje nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji ter razvijamo orodja in mehanizme za krepitev naših zmožnosti za učinkovite odzive na grožnje ter za pridobivanje javne podpore.