Poročilo o vladavini prava 2024

Evropska mreža nevladnih organizacij, zagovornikov človekovih pravic in svoboščin »Civil Liberties Union for Europe« je objavila peto Poročilo o vladavini prava 2024, ki predstavlja stanje svoboščin, demokracije in človekovih pravic v 19 državah Evropske unije. Poročilo za Slovenijo je prispeval Mirovni inštitut.

V peti izdaji poročila so opredeljene najbolj očitne kršitve svoboščin, demokracije in človekovih pravic v Evropski uniji leta 2023. Celovita analiza, ki je nastala v sodelovanju 37 organizacij za človekove pravice in zajema 19 držav EU, je doslej najbolj poglobljeno “poročilo v senci” o stanju vladavine prava, ki ga je izvedla neodvisna mreža za državljanske svoboščine. Evropska komisija te ugotovitve upošteva pri svojem letnem spremljanju stanja vladavine prava, kar potrjuje mednarodni pomen omenjenega poročila.

Glede na objavljeno poročilo se je stanje vladavine prava v EU v letu 2023 še naprej slabšalo, saj so vlade še v večji meri oslabile pravni in demokratični sistem nadzora. Omejitve pravice do mirnih protestov so se znatno povečale, vendar se v številnih primerih selektivno uporabljajo le za proteste za Palestino in podnebne proteste.

Balazs Denes, izvršni direktor »Civil Liberties Union for Europe« je ob tem dodal:

“Poročilo o vladavini prava 2024 kaže, da lahko namerna škoda ali opustitev odpravljanja kršitev vladavine prava s strani vlad, če je ne naslavljamo, sčasoma preraste v sistemske težave. Naraščajoča skrajna desnica, ki temelji na teh kršitvah, bo zelo hitro razgradila evropsko demokracijo, če Evropska komisija ne bo veliko odločneje uporabila orodij, ki jih ima na voljo, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev ali pogojno zamrznitvijo sredstev EU. Ni treba čakati, da se pojavi ujetniška država, kot je Madžarska, z neodpravljivim protidemokratičnim režimom.”

Ključne ugotovitve za Slovenijo:

Vlada v letu 2023 ni sprejela nobenih ukrepov proti koncentraciji medijev niti ukrepov za zaščito poklicnega novinarstva, avtonomije in varnosti novinarjev. Na RTV Slovenija je bil uveljavljen “depolitiziran” model upravljanja, ni pa bila sprejeta odločitev o “depolitizaciji” modela financiranja, kar je povzročilo krizo javne radiotelevizije. Decembra 2023 je bil v javno razpravo posredovan predlog novega zakona o medijih, ki uvaja mehanizme državne pomoči medijem, vendar ni bilo jasne opredelitve in zaveze glede vira in višine državne pomoči.

Razhajanje v številu nezakonitih prehodov in številu oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito ter številu oseb, ki so prejele mednarodno zaščito, kaže na potrebo po temeljiti raziskavi in spremljanju razmer. Leto 2023 so zaznamovale precejšnje težave pri nastanitvi ljudi na poti zaradi nezadostnih zmogljivosti. Migracijska politika države se odraža tudi v velikem deležu tujcev v slovenskih zaporih, ki so posledično prenapolnjeni.

Leto 2023 je negativno zaznamovalo nasilje na obeh Paradah ponosa, ki sta bili organizirani v Sloveniji, poleg tega pa je bil javni razpis za financiranje nevladnih organizacij zaznamovan s polemikami in posledično razveljavljen.