Poročilo o transnacionalizaciji domske oskrbe starejših v Sloveniji

Ob zaključku  raziskovalnega projekta Transnacionalizacija oskrbe starejših: raznolikosti, rekrutacije in neenakosti smo za deležnike in oblikovalce politik strnili terenske ugotovitve o zaposlovanju migrantk v domski oskrbi in mobilnosti starejših v oskrbo na Hrvaško, ki smo jih pridobili v intervjujih z deležniki,  migrantskimi delavkami, s strokovnjaki_njami na Hrvaškem in v BiH ter s terenskimi obiski. Informacija je namenjena deležnikom in oblikovalcem politik kot prispevek k oblikovanju boljših strategij in ukrepov na področju kadrovskega primanjkljaja in sistema dolgotrajne oskrbe za starejše ljudi.

Nekaj misli iz Zaključka:

”Nekateri razumejo delovne migracije kot »trojno zmago« (triple win), ker da spodbujajo vertikalno ekonomsko in poklicno mobilnost migrantk in njihovih družin, ker da zmanjšujejo primanjkljaj delovne sile v ciljni državi in brezposelnost v državi izvora in ker da migrantska nakazila pomagajo državi izvora pri razvoju. Naši intervjuji kažejo ravno nasprotno. Migrantke se bodisi zadolžujejo ali pa jim finančno pomagajo družine, da sploh lahko emigrirajo. Njihovi dohodki so tako nizki, da lahko pomagajo svojim družinam samo z občasnimi nakupi hrane in morda plačujejo oskrbo staršev, kar je daleč od krepitve domačega razvoja. Večino svojega skromnega zaslužka porabijo na oderuškem najemniškem trgu stanovanj, kakršen je v Sloveniji. Zaradi poklicne nemobilnosti dolgoročno izgubljajo poklicne veščine. Kot potrjujejo intervjuji z deležniki v BiH, država zaradi masovne delovne emigracije izgublja vitalni socialni, delovni in reproduktivni kapital. … Pozitivno okolje za delovno migracijo je potrebno ustvarjati z informacijsko, postopkovno, finančno, administrativno, integracijsko in antidiskriminacijsko podporo mobilnim delavkam_cem. To pa narekuje ne samo temeljito izboljšanje delovnih pogojev, temveč tudi vključujoč in etičen migracijski režim, ki dejansko omogoča mobilnim delavkam_cem, njihovim družinam in državam izvora družbeno-ekonomsko napredovanje.”

”Študija mobilnosti starejših ljudi iz Slovenije v domove na Hrvaško, kjer je oskrba cenejša in bolj dostopna, jasno pokaže, da je Hrvaška, ki z deregulacijo in privatizacijo oskrbe »rešuje« skrbstveno vrzel v svoji državi, tako nenamerno proizvedla »rešitev« tudi za skrbstveno vrzel v sosednji Sloveniji, predvsem za tiste starejše, ki jim država ne more zagotoviti finančno dostopnih storitev, ko jih potrebujejo. V taki ureditvi posamezniki niso več obravnavani kot državljani, upravičeni do enakih pravic, temveč kot potrošniki, ki jih neučinkovitost javnega sistema pahne na globalni trg, ta pa je kot vir oskrbe razslojen in prekaren, dereguliran in odvisen od kupne moči posameznikov.