Poročilo o simpoziju ‘Spodbujanje integracije migrantov v družbo skozi njihovo vključevanje na trg dela’

Mirovni inštitut je 27. novembra v Slovenskem etnografskem muzeju organiziral simpozij »Spodbujanje integracije migrantov v družbo skozi njihovo vključevanje na trg dela«, na katerem je želel povezati vse pomembne akterje v Sloveniji na tem področju, od državnih/javnih institucij, nevladnih organizacij do migrantov in migrantk samih. Pojem ‘migrant_ka’ je v tem kontekstu bil razumljen v najširšem smislu, tako da vključuje begunce (osebe s pridobljeno mednarodno in / ali subsidiarno zaščito), prosilce za azil kot tudi ti. državljane tretjih držav. Poglavitni namen simpozija je bil predstaviti različne zorne kote glede iskanja službe, dela in zaposlovanja migrantov_tk v Sloveniji, deliti najbolj pomembne informacije, izkušnje in primere dobrih praks, ter posledično razbijati stereotipe, predsodke in strahove glede zaposlovanja migrantov_tk ter tudi širše glede njihovega vključevanja v družbo.

Izkazalo se je, da si nismo zadali lahko dosegljivega cilja, saj so se od državnih/javnih institucij, ki so vključene v sistem integracije in smo jih povabili na simpozij, odzvali le predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje, Urada za oskrbo in integracijo migrantov ter Javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana. Vabilu se niso odzvali: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ENIC-NARIC center, Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije. To nakazuje na strukturni problem ignorance nekaterih najpomembnejših državnih/javnih institucij, ko gre za vprašanje integracije, saj ni bilo prvič, da so neodzivne pri tako pomembnem dialogu. Tudi tisti predstavniki državnih/javnih institucij, ki so se dogodka udeležili, so namreč takoj po svojem nastopu na panelu simpozij zapustili. Zastavlja se vprašanje, kako pritegniti predstavnike državnih/javnih institucij, da bodo bolj vključeni in pripravljeni sodelovati na področjih, za katera so pristojni ali odgovorni.

Podoben problem se je pokazal pri zaposlitvenih agencijah in še posebej pri delodajalcih, ki zaposlujejo migrante_ke, saj le ti dostikrat radi posežejo po migrantskem delu, a o tem neradi govorijo javno (denimo podjetji Krka in Revoz, ki preverjeno zaposlujeta večje število migrantov, a o svoji izkušnji javno ne želijo govoriti). Tako smo na simpoziju slišali »le« izkušnje predstavnikov zaposlitvene agencija Kariera, projektne pisarne Mestne občina Nova Gorica, lokala Pritličje ter Društva UP, Jesenice, ki vsak na svoj način poskušajo (kljub velikim birokratskim oviram) vključiti migrante v svoje delovno okolje. Da ne bi pozabili na osnovne standarde dostojnega dela in zaščite je poskrbel predstavnik Delavske svetovalnice, ki nas je tudi spomnil in opomnil, kateri so najpogostejši problemi in kršitve, ko govorimo o zaposlovanju delavcev migrantov.

Diametralno nasprotje je bilo s predstavniki nevladnih in raziskovalnih organizacij, ki imajo izkušnjo zaposlovanja migrantov_tk in /ali projekte na to temo. Le ti so se v največji meri odzvali ter tudi bili prisotni tekom celodnevnega trajanja simpozija. V skupnem pogovoru smo ugotovili, da smo in / ali izvajamo veliko število projektov na temo integracije, kot so: Slovenska filantropija: Job to Stay, Orientacijski program za osebe z mednarodno zaščito; Društvo Odnos: Pomoč pri integraciji oseb z mednarodno zaščito, Aktivni ODNOSI II – opolnomočenje in socialna aktivacija migrantskih žensk, Skills2Work, Vključevanje oseb z mednarodno zaščito na trg dela; Srbski kulturni center Danilo Kiš: Izobraževalno-medijska kampanja za strpnost in različnost, proti predsodkom in diskriminaciji etničnih manjšin in migrantov, Migrantski objektiv, Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito; Institut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU: PandPas, Best – Spodbujanje podjetniških veščin kot orodje za vključevanje migrantov na trg dela, Urban Diversity/Urbana raznolikost, SIforREF – Vključevanje beguncev v družbo in na trg dela skozi družbeno inovacijo; Kulturno društvo Gmajna: SIforREF – Vključevanje beguncev v družbo in na trg dela skozi družbeno inovacijo; Društvo Humanitas: Same world, WANNE – Vsi potrebujemo novo angažiranost, Her stories, Pravljični večeri, Svetovne lutke, Program podporništva otrok in lokalnih skupnosti; Mirovni inštitut: Migrascope – Širitev obsega integracije migrantk in migrantov na trga dela, WANNE – Vsi potrebujemo novo angažiranost, RefugeeAction III: spodbujanje integracije begunk in beguncev v družbo skozi njihovo vključitev na trg dela. S strani migrantov_tk samih so nevladne organizacije nemalokrat deležne konstruktivne kritike, a je dejstvo, da velikokrat opravljajo delo, ki bi ga morala opraviti država in tako zapolnjujejo strukturni manko.

Osebne izkušnje z iskanjem dela in zaposlitvijo v Sloveniji so z nami delili tudi migranti_ke sami, a se žal te predstavitve ni udeležil noben od predstavnikov javnih/državnih inštitucij. Premisliti bo treba o strategijah povezovanja in doseganju sinergije, kar je vsekakor ključno za tako pomembno in občutljivo področje, kot je integracija migrantov skozi njihovo vključevanje na trg dela. Na to je, v pismu Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov, opozorila tudi dr. Nina Vodopivec, socialna antropologinja in raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Simpozij smo v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) zaključili s projekcijo filma “Stranger in Paradise” (Nizozemska, 2016, 72 min, trailer). Sledila je večerja, a za druženje v Slovenskem etnografskem muzeju ni bilo pogojev. Ponovno se odpira vprašanje socialnih prostorov, namenjenih neformalni socializaciji in druženju, saj komercialni prostori (kot npr. SEM) tega po navadi ne dovoljujejo. Opažamo, da je potreba po takšnih prostorih socializacije, ki bi jih lahko soupravljali migranti sami, velika.