Poročilo iz Brežic

V petek smo bili v Brežicah.  Naša opažanja so:

1) Nastanitev: Čez Brežice je šlo v petek podobno kot ostale dni cca 8000 ljudi. Dve skupini sta bili tam že od noči, ena je prišla zjutraj. Velika večina beguncev je spala zunaj. Odsotnost šotorov in drugih ogrevanih kapacitet v Brežicah je velik problem zaradi mraza. Če ne bo dovolj ogrevanih šotorov, je v ta namen smiselno razmisliti o uporabi obstoječih večnamenskih prostrov, kot so telovadnice.

2) Hrana: Načrt razdeljevanja hrane in odsotnost tople hrane sta problematična. Prvi obrok so ljudje, ki so od noči čakali na registracijo na prostem (v treh ločenih ogradah), dobili po 12. uri. Postajali so zelo nervozni, skandirali so in zahtevali vodo in pa tudi, da jih izpustijo. RKS ima namreč sistem, da hrano deli po registraciji, registracija pa je ravno največji zamašek. Izgleda tako, da za vsakega izdajo tudi odločbo o zadrževanju, kar traja. Mi smo že zjutraj začeli pritiskati, naj RKS začne hrano razdeljevati v ogradah na prostem. Najprej so nas pošiljali stran, da sistem je pač tak in da v ogradah razdeljujejo samo, če to odobri policija, ter da to naredijo, ko imajo za vse dovolj hrane, takrat pa so še čakali, da jim je dovolj pripeljejo. Ker registracija ni šla nikamor, ljudje pa vedno bolj jezni, in RKS je tudi vmes dobil dovolj hrane, sta nato policija in RKS organizirala distribucijo na prostem. Vse je potekalo relativno v redu, na koncu so bili vsi nahranjeni. Sistem bi bilo mogoče izboljšati tako, da bi RKS delil hrano na 10 točkah, namesto na dveh, ker prostovoljcev imajo za to dovolj. Kot vemo, so topli obroki samo v nastanitvenih centrih, v sprejemnih jih ni, pa so nujni, ker so ludje premraženi. Nujna je ureditev toplih obrokov tudi v sprejemnih centrih.

3) Hud problem ostaja ločevanje družin. Če si zraven in policijo neprestano opominjaš, komu morajo pustiti, da počaka svojo družino, ki je ostala nekje zadaj v vrsti, je uredu. Ampak če jim ta del prepustiš, pozabijo in jim je pomembno samo še to, da točno 50 ljudi spravijo na bus. Hkrati iz ograde spuščajo ljudi, ki potrebujejo prvo pomoč, in ne pustijo, da bi šla zraven družina. Ti izpuščeni se potem ne morejo vrniti nazaj v ograjeni del. To pomeni, da ogromno časa porabimo za zapisovanje imen ljudi, ki so se izgubili, za sporočanje tega na RKS SMS številko, in za klicarjenje okoli, če so mogoče v bolnici itd. Hkrati ni nobenega odziva s te RKS številke, tako nam ni znano, ali sistem deluje. Tukaj še vedno ni nekega pravega sistema, bo treba doreči, kaj sploh delamo v takih primerih. Veliko je improvizacije. Če bi bila družina postavljena na prvo mesto, bi se to manj dogajalo.

4) RKS, ki je ključen za preskrbo, je nastanjen v desnem delu policijske postaje, takoj ob registracijskem šotoru. Ogromna večina ljudi, ki je prišla na novo in čaka na registracijo, pa se nahaja na ograjenem delu na prostem na levi strani policijske postaje. Na levi pri ogradi so samo RKS ekipe nujne pomoči. To bi bilo treba ne nujno prostorsko, ampak funkcijsko obrniti tako, da bi ljudje najprej prišli do RKS – hrane, vode, oblačil, nato pa čakali na registracijo, če že mora biti.

Če povzamemo: državne strukture so vse na polno vključene: policija in vojska kontrolirata in upravljata z vidika psihologije množic, komunala čisti in pripravlja posamezne dele ograde in ostale prostore na nove skupine, RKS prinaša, sortira, razdeljuje; reševalci skrbijo za ljudi, prostovljci in prevajalci so ves čas v pomoč, gasilci so v stalni pripravljenosti, ker tam zunaj na odprtem ves čas gorijo ognji; sistem je vzpostavljen, ima pa res mnogo lukenj in potenciala za izboljšave. Potrebne je več pripravljenosti za izboljšave. To, kar je v Brežicah zdaj, je nek minimum, ki je za zdaj zadostoval za preživetje (in ne bo dolgo zaradi mraza), ne zagotavlja pa dostojanstva in srednjeročno tudi ne preživetja. Tako da je treba najti nek način, kako izboljšati sodelovanje, za upoštevanje predlogov.