POPBACK na Dunaju: zaključna konferenca projektov, ki jih financira mreža NORFACE

Med 14. in 16. februarjem je na Univerzi na Dunaju potekala zaključna NORFACE konferenca, kjer so raziskovalke_ci predstavili izsledke 14 mednarodnih raziskovalnih projektov, med njimi tudi projekt POPBACK, ki se zaključuje v mesecu februarju. O ključnih ugotovitvah demokratičnega nazadovanja v Evropi so poročali v okviru šestih konferenčnih prispevkov, Helena Boto pa je zbranim udeleženkam_cem predstavila performans Konzervatorij populizma.

Raziskovalke_ce Mirovnega inštituta so predstavili izsledke raziskav v delovnem sklopu 3 (WP3) projekta POPBACK, ki se je osredotočal na odnos populizma in medijev na različnih ravneh družbene strukture.

Mojca Pajnik je skupaj z Burçe Çelik predstavila prispevek Structural Masculinism and Women’s Media Ownership in the Context of Authoritarian Populism: A Feminist Political Economy of Communication Perspective, ki z uporabo koncepta strukturnega maskulinizma in s perspektive feministične politične ekonomije komuniciranja razkriva,  da imajo  Avstrija, Slovenija in Turčija izredno nizek delež žensk, ki delujejo kot aktivne lastnice medijev. Članek pokaže, da premajhna zastopanost žensk skupaj s koncentracijo lastništva, klientelistično-maskulinističnimi vezmi med politiko in mediji ter prevlado patriarhalnih družinskih poslovnih modelov na medijskih trgih ustvarja plodna tla za vpliv in nadzor medijev s strani avtoritarnih populistov.

Marko Ribać je v nadaljevanju z naslovom Varieties of information control and media instrumentalization in populist and authoritarian political regimes of Central-Eastern Europe predstavil ugotovitve o ključnih transformacijah medijev na podlagi poglobljenih intervjujev, opravljenih z izkušenimi poklicnimi novinarji in uredniki v analiziranih državah. Predstavitev prinaša dve obsežni analitični ugotovitvi, ki se nanašata na pojav avtoritarno-populističnega odpora v državah srednje in vzhodne Evrope: prva v primerjalni zgodovinski perspektivi analizira, kako se je izvajal politični in ekonomski nadzor nad mediji v treh postsocialističnih kontekstih (Hrvaška, Madžarska, Slovenija); druga pa podrobneje opisuje, kako se številne politične, ekonomske in tehnološke oblike informacijskega nadzora izvajajo ter  ohranjajo v  različnih novinarskih poljih, kadar oblast prevzamejo avtoritarno-populistični voditelji in politične stranke (Avstrija, Madžarska, Slovenija in Turčija).

Nazadnje je Tjaša Turnšek skupaj s Fanni Toth predstavila preliminarne rezultate raziskave Truths, lies and fears: a comparative analysis of authoritarian populist discourse on the Russo-Ukrainian War, ki se osredotoča na (re)produkcijo populističnih diskurzov in tematik, ki se razvijajo v kontekstu rusko-ukrajinske vojne s strani populističnih voditeljev v Avstriji, Sloveniji, Turčiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Prispevek analizira televizijske intervjuje s politiki, predvajane na javnih in zasebnih postajah ter jih primerja s komunikacijskimi praksami politikov na družbenih medijih, kot sta Facebook in Twitter. Avtorice prispevka posebej zanima, kako se populistični diskurz (re)producira v v kontekstu »medijske hibridizacije«, pri čemer preučujejo, kako avtoritarni populisti uporabljajo tradicionalne in družbene medije pri (re)produkciji “politike strahu”, “izključevalnega diskurza” ter “populistične resnice”. Prvi rezultati kažejo, da populistični voditelji (re)producirajo afektivni diskurz in retoriko z namenom določanja lastne (nacionalne) politične agende, uokvirjanje ali zaostrovanje krize ter popularizacijo lastne politične komunikacije v kontekstu rusko-ukrajinske vojne.