Odzivi na migracije, na begunce in begunke, ki so bežali in še vedno bežijo v evropske države po balkanski poti iz vojnih in ekonomsko opustošenih območij predvsem na Bližnjem vzhodu, kažejo na porast »izključevalnega populizma« po vsej Evropi, vključno s Slovenijo in Avstrijo, ko so ljudje na begu portretirani kot nevarni, kulturno deviantni in kot grožnja nacionalni varnosti in ideji države blaginje.
Novice
24. 1. 2024Konvergenca proti-migracijskega diskurza in mobilizacija strahu
V reviji Journal of Language and Politics je izšel članek, ki ga sopodpisujejo Daniel Thiele, Mojca Pajnik, Birgit Sauer in Iztok Šori.
6. 3. 2023Vloga medijev v družbi vpliva na oblikovanje populističnih stališč javnosti
V reviji East European Politics je izšel članek 'Aligning populist worldviews of citizens to media preferences: peculiarities of an illiberal political context' Mojce Pajnik, Nejca Berzelaka in Ajde Šulc.
24. 2. 2023Zakonodajni in pravosodni odzivi na »begunsko krizo« v Sloveniji in Avstriji: primerjalna perspektiva
Neža Kogovšek Šalamon v zadnji številki revije 'Dve domovini/Two Homelands' primerja ključne normativne pristope k obravnavanju »begunske krize« v obdobju 2015–2016 v Sloveniji in Avstriji.
4. 1. 2023Transverzalna politična logika populizma: okvirjanje ‘begunske krize’ v slovenskih parlamentarnih razpravah
Avtorici Mojca Pajnik in Emanuela Fabijan ugotavljata, kako so se politiki in političarke v Sloveniji odzivali na migracije v času med “begunsko krizo” in po njej (2015-2019).
1. 12. 2022Mojca Pajnik izvoljena v naziv redne profesorice
Z veseljem sporočamo, da je bila Mojca Pajnik izvoljena v naziv redne profesorice in ji čestitamo!
11. 10. 2022Emanuela Fabijan postala doktorica znanosti
Naša sodelavka pri projektu POPMED o političnem in medijskem populizmu mag. Emanuela Fabijan je doktorirala s področja komunikologije na FDV. Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo!
Vloga medijev v družbi vpliva na oblikovanje populističnih stališč javnosti, 6. 3. 2023
V reviji East European Politics je izšel članek Aligning populist worldviews of citizens to media preferences: peculiarities of an illiberal political context Mojce Pajnik, Nejca Berzelaka in Ajde Šulc.
Zakonodajni in pravosodni odzivi na »begunsko krizo« v Sloveniji in Avstriji: primerjalna perspektiva, 24. 2. 2023
V zadnji številki revije ‘Dve domovini/Two Homelands’ (št. 57, 2023), ki je posvečena migracijam, Neža Kogovšek Šalamon primerja ključne normativne pristope k obravnavanju »begunske krize« v obdobju 2015–2016 v Sloveniji in Avstriji.
Transverzalna politična logika populizma: okvirjanje ‘begunske krize’ v slovenskih parlamentarnih razpravah, 4. 1. 2023
Z analizo populizma na presečišču ideologije in diskurza avtorici v članku ugotavljata, kako so se politiki in političarke v Sloveniji odzivali na migracije v času med “begunsko krizo” in po njej (2015-2019).
Objava v reviji Media and Communication, 8. 12. 2022
Daniel Thiele in Tjaša Turnšek sta v znanstveni reviji Media and Communication: Online Communities and Populism objavila znanstveni članek How Right-Wing Populist Comments Affect Online Deliberation on News Media Facebook Pages, ki je nastal na podlagi analize Facebook komentarjev v Avstriji in Sloveniji
Mojca Pajnik izvoljena v naziv redne profesorice, 1. 12. 2022
Z veseljem sporočamo, da je bila Mojca Pajnik izvoljena v naziv redne profesorice. V inavguracijskem predavanju “Transformacije medijev: strukture priložnosti za avtoritarni populizem” je analizirala, kako tehnološke spremembe, procesi deregulacije, digitalizacije in platformizacije medijev ter konsolidacija prekarnega modela novinarstva povečujejo ranljivost medijev za potrjevanje avtoritarnega populizma.
Emanuela Fabijan postala doktorica znanosti, 11. 10. 2022
Naša sodelavka pri projektu POPMED o političnem in medijskem populizmu mag. Emanuela Fabijan je doktorirala s področja komunikologije na FDV z disertacijo z naslovom »Populistično komuniciranje in spol na primeru evropske begunske krize med letoma 2015 in 2018« (mentorica Mojca Pajnik). Novi doktorici znanosti iskreno čestitamo!
Populistično desničarsko afektivno vladovanje: okvirjanje tematike migracij v Avstriji, 8. 6. 2022
V reviji Patterns of Prejudice je izšel članek Daniela Thieleja, Birgit Sauer in Otta Penza, naših treh kolegov raziskovalcev in sodelavcev na projektu POPMED.
Prepletanje pandemije covid-19 z nazadovanjem demokracije: premisleki o novinarstvu v krizi, 3. 6. 2022
V članku v reviji Journalism Practice Mojca Pajnik in Majda Hrženjak analizirata, kako prepletanje pandemije covid-19 z nazadovanjem demokracije vpliva na delovanje medijev.
Populizem, avtoritarizem in ‘necivilna’ spletna javna sfera, 30. 5. 2022
Konzorcijski sestanek raziskovalnega projekta POPMED v Izoli.
Politični in medijski populizem v televizijskem političnem intervjuju, 1. 2. 2022
V decembrski številki revije Družboslovne razprave je izšel članek o političnem in medijskem populizmu v televizijskem političnem intervjuju avtorjev Emanuele Fabijan in Marka Ribaća.
Medijski populizem in afektivno novinarstvo: časopisni komentar o »begunski krizi«, 23. 12. 2021
Članek obravnava pojavnost populizma v interpretaciji migracij v obdobju sprememb migracijske in begunske zakonodaje v Sloveniji (2015-2019).
Lance Bennett o skrhanih javnih sferah in medijih v času avtoritarnega populizma, 11. 10. 2021
Lance Bennett je s svojim govorom zaključil mednarodno konferenco ‘After the summer of migration’.
Mednarodna konferenca After the summer of migration: right-wing populism, media and affect, 20. 9. 2021
V okviru raziskave POPMED smo minuli teden v Ljubljani organizirali mednarodno konferenco ‘After the summer of migration: right-wing populism, media and affect’.
Poročilo o stališčih državljanov in državljank na temo migracij in populizma v Avstriji in Sloveniji, 24. 8. 2021
Poročilo s svojim primerjalnim pristopom in tematskim fokusom sintetizira ugotovitve o obsegu populizmov.
Knjiga ‘Populistički duhovi vremena i izazovi demokraciji. Studije o populizmima’, 19. 5. 2021
Knjiga vključuje poglavje Mojce Pajnik in Iztoka Šorija o etno-nacionalističnem populizmu v slovenskem kontekstu.
Zbornik #OSTANIDOMA, 18. 5. 2021
Pri založbi Frontier je izšel zbornik #ostanidoma: Migracije, begunci in covid-19, ki sta ga uredili Simona Zavratnik in Sanja Cukut Krilić.
Migracije v času pandemije covid-19: Meje mobilnosti in družbene neenakosti, 18. 5. 2021
Članek Simone Zavratnik in Sanje Cukut Krilić obravnava povezavo med pandemijo covid-19, migracijami in izključenostjo iz varnega prostora bivanja.
Predavanje o populizmu in normalizaciji desne populistične komunikacije v kriznih časih, 17. 5. 2021
Dogodek prevprašuje okvirne pogoje za razcvet desničarskega populističnega diskurza in se osredotoča na prepletenost afektov, kriz in medijev.
Po “poletju migracij”: Desni populizem, mediji in afekti, 13. 4. 2021
Poziv k sodelovanju na mednarodni konferenci in k oddaji prispevkov.
Produkcija vednosti v študijah migracij, 26. 1. 2021
Prispevek Mojce Pajnik na mednarodni konferenci ‘Towards Reflexivity in Migration Studies, v katerem tematizira koncept ‘komunikativnega populizma’.
Populizem, maskulinosti in razmerja med spoloma, 8. 12. 2020
Dr. Birgit Sauer je objavila prispevek, kjer razlaga vzpon in strategije populizma desnih strank skozi optiko sprememb percepcij spola in maskulinosti.
Emocionalni desničarski populizem v Avstriji, 1. 12. 2020
Del POPMED razskovalne skupine je predstavil rezultate projekta na dveh online konferencah, ki sta jih organizirali Evropsko sociološko združenje in Avstrijsko politološko društvo.
Zbornik Družbene neenakosti in politika, 30. 11. 2020
Zbornik v e-verziji (PDF) zajema letošnje prispevke iz sociološkega srečanja Družbene neenakosti in politika. Med avtorji so tudi sodelavci in sodelavke Mirovnega inštituta.
Populizem na stičiščih političnega diskurza civilizacionizma in sekuritizacije, 9. 11. 2020
Na spletnem projektnem srečanju smo se osredotočili na konceptualizacijo in razumevanje podobnosti in razlik dosedanjih ugotovitev raziskave v obeh državah.
Populizem in afektivna vladnost, 6. 11. 2020
Na sociološkem srečanju, ki se te dni odvija online, smo predstavili rezultate raziskave o populizmu, medijih in migracijah.
Komentarji o migracijah na družbenih omrežjih, 9. 10. 2020
V okviru POPMED raziskave se trenutno ukvarjamo z vprašanjem, kako se uporabniki in uporabnice Facebooka odzivajo na medijsko poročanje o migracijah in »begunski krizi«.
Analize mednarodnega projekta Politični in medijski populizem: “begunska kriza” v Sloveniji in Avstriji iz (ne)udobja dnevne sobe, 28. 8. 2020
14. generalna konferenca Evropskega konzorcija se je zaradi pandemije Covid-19 preselila na splet.
Populizem in mnenje javnosti o migracijah, 8. 7. 2020
Na sestanku raziskovalne skupine smo postavili raziskovalni model za preučevanje vpliva populistične politike in medijskega poročanja na oblikovanje javnega mnenja o migracijah.
Populizem in televizijska produkcija, 10. 6. 2020
Sestanek raziskovalne skupine, kjer smo testirali metodologijo, s katero preučujemo strankarski in medijski populizem v žanru televizijskega intervjuja na primeru poročanja o migracijah.
Objavljeni raziskovalni poročili o medijskem sistemu in civilni družbi v Sloveniji, 12. 5. 2020
Dr. Marko Ribać, ki v okviru projekta POPMED preučuje populizem, je v dveh raziskovalnih poročilih objavil empirične ugotovitve opravljenih analiz.
Izšla je knjiga ‘Right-Wing Populism and Gender’, 11.5.2020
Knjiga preučuje, kako ekstremistični populistični akterji mobilizirajo spol kot meta-diskurz, strateško orodje za doseganje partikularnih političnih ciljev.
O (avtoritarnem) populizmu za razumevanje brezpravne demokracije, 26. 3. 2020
Mojca Pajnik v novem prispevku za spletni medij Alternator izpostavlja smiselnost vztrajanja pri analizi populizma, glede na aktualne razmere pa mu napoveduje tudi dolgo prihodnost.
Knjiga Governing Affects (12.2.2020)
Raziskovalca pri POPMED projektu Otto Penz in Birgit Sauer z dunajske univerze sta pri mednarodni založbi Routledge izdala knjigo z naslovom Governing Affects.
Populizem in mediji (12.2.2020)
Mediji na različne načine reagirajo na populizem političnih strank in njihovih voditeljev; sprejemajo odločitve, kdaj in zakaj je neka novica vredna objave.
Sekuritizacija migracij (17.12.2019)
Mojca Pajnik v intervjuju za projekt New Neighbours.
‘Slovenija, mednarodni subjekt’: pogovor o populizmu (5.11.2019)
Iztok Šori in Emanuela Fabijan sta na seminarju Progresivne akademije z naslovom ‘Slovenija, mednarodni subjekt’ sodelovala pri pogovoru o populizmu.
“Kameleonski populizem” (20.9.2019)
V parlamentarnih razpravah o sedmih zakonih, povezanih z migracijami v obdobju 2015-2019 prevladuje diskurz, ki migracije predstavlja kot (varnostno) grožnjo, rešitev pa vidi v militarizaciji in varovanju mej.
Populizem in emocionalno komuniciranje (10.9.2019)
Minuli teden je v Wroclawu potekala konferenca Evropskega združenja za politološko raziskovanje, na kateri smo predstavili delne rezultate raziskave »Politični in medijski populizem: ‘begunska kriza’ v Sloveniji in Avstriji«.
Normaliziranje ekstremne desnice (4.7.2019)
“Od najbolj očitnega primera Trumpa v ZDA, volilnega uspeha desničarskih populističnih strank v Evropi, Braziliji in Indiji, se kaže trend reifikacije ‚homogenega ljudstva‘, kar – v besedah in dejanjih – spodkopava demokratična načela enakosti in človekovih pravic….”
Populizem na presečišču politike in medijev (20.6.2019)
Kako razumeti populizem v sodobni strankarski demokraciji, kako se odraža na presečišču političnega in medijskega polja, kakšne so podobnosti in razlike v manifestacijah populizma v Sloveniji in Avstriji na primeru migracij in migracijskih politik?
O dimenzijah populizma v Mariboru (17.5.2019)
Raziskovalci in raziskovalke mednarodnega projekta Politični in medijski populizem: “begunska kriza” v Sloveniji in Avstriji na Filozofski fakulteti v Mariboru predstavili svoje analize.
Razprava o populizmu in prihajajočih volitvah v evropski parlament (17.4.2019)
V zagrebškem Kinu Europa je ob prihajajočih volitvah v evropski parlament 15. aprila potekala razprava o populizmu, ki so se je udeležili Mojca Pajnik z MI, Berto Šalaj z Univerze v Zagrebu in Anna Krasteva z New Bulgarian University. Pogovor je povezoval Dražen Hoffmann iz Gong-a.
Prvi sestanek raziskovalk in raziskovalcev projekta (5.1.2019)
Opredelili smo osnovne koncepte in operacionalizirali načrt triletne raziskave.
O projektu
V raziskavi preučujemo povezave med političnimi strankami, mediji in populizmom na primeru t. i. »begunske krize« (od 2015-2016 do danes) v dveh državah na osrednjem in severnem koncu balkanske poti, tj. Sloveniji in Avstriji. Konceptualno in zgodovinsko ozadje raziskave je erozija »strankarske demokracije« in pojav »populistične demokracije«, ki jo zaznamuje zaton klasičnega političnega vodenja, porast »infotainmenta« in naraščanje populističnih ekstremističnih političnih sil, ki so uperjene proti različnim »drugim«.
Raziskovalni projekt predlaga izvirno preučevanje »politično medijskega populizma«, kar utemeljuje na predhodnih raziskavah partnerjev pri projektu o medijskem in internetnem populizmu (Pajnik in Sauer, 2017). Raziskava vključuje analizo: a) trendov v politiki in pravu in oblikovanje politik, b) trendov v medijih in novinarstvu, in c) mnenja javnosti o migracijah v primerjalni perspektivi. V analizi se osredotočamo na populistične produkcije »politike strahu« in obravnavamo afektivnost in čustvovanje ljudi oziroma ugotavljamo, kako se pretvarja strah pred socialno in ekonomsko recesijo v jezo in sovraštvo proti migrantom. Osrednjega pomena za analizo je dinamična povezava med političnimi strategijami in reprezentacijami ter praksami medijev, t. i. »medijsko-politični paralelizem«, tudi za ugotavljanje, kako se diskurzi v pravnem, političnem in novinarskem polju odražajo v javnem mnenju.
Raziskava prispeva k razvoju znanosti z oblikovanjem inovativnega pristopa k raziskavam populizma in »izključevalnega populizma«, ki združuje naslednje pristope: a) interdisciplinarnost b) občutljivost za razlike, c) spremljanje politik in okvirjanje ter d) primerjalni epistemološki pristop, skupaj s pristopom mešanih metod. Z novim teoretičnim in empiričnim znanjem se pričakuje, da bodo rezultati vplivali na raziskave na področju politologije in komunikologije, zlasti študije populizma, rasizma, medijev in politike, čustev in politike, pa tudi bolj splošno, na študije demokracije in demokratičnih procesov.
Projektna skupina
Mirovni inštitut
Mojca Pajnik, vodja projekta
EMANUELA FABIJAN
Iztok Šori
Majda Hrženjak
Marko Ribać
Mojca Frelih
Nejc Berzelak
Neža Kogovšek Šalamon
Simona Zavratnik
Tjaša Turnšek
Universität Wien
Birgit Sauer, vodja raziskovalne skupine
Otto Penz
Daniel Thiele
Koordinator projekta
Mirovni inštitut
Inštitut za sodobne družbene in politične študije
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 234 77 20
Fax: +386 1 234 77 22
E-pošta: info@mirovni-institut.si
Kontakt
Mojca Pajnik
mojca.pajnik@mirovni-institut.si
Birgit Sauer
birgit.sauer@univie.ac.at
Projektna spletna stran je nastala s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Za vsebino na spletni strani je odgovoren Mirovni inštitut in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in FWF Der Wissenschaftsfonds.