Politične živali iz kletke
3. 3. 2022 | Človekove pravice in manjšine, Politika
“Kaj je ob trideseti obletnici izbrisa sploh še možno povedati o izbrisu samem? Najbrž ni in nikoli ne bo odveč poudarjati, da je šlo, kot so izbris poimenovale nekatere raziskovalke in raziskovalci, za dejanje »administrativnega etničnega čiščenja«, ki je globoko zaznamovalo etičnost slovenske osamosvojitve.
Tistega 26. februarja 1992 je bilo brez ustrezne pravne podlage, opozorila ali obvestila čez noč izbrisanih 25.671 ljudi (uradni podatek), kar je predstavljalo več kot 1 % tedanje populacije Slovenije – po ugotovitvah raziskovalcev in raziskovalk izbrisa in izbrisanih samih pa je bilo izbrisanih več kot 48.000 ljudi, med njimi tudi več kot 5.000 otrok. To je bilo predvsem ideološko dejanje: gesta simbolnega utrjevanja homogenosti slovenske identitete. To kaže tudi dejstvo, da so imeli ti ljudje – čeprav niso mogli ali želeli zaprositi za državljanstvo novonastale države, oziroma so bili v tem procesu zavrnjeni – v Sloveniji v skladu z zakonom urejen status stalnega bivanja, ter da ni bilo nobenega razloga, da bi se jih izbrisalo iz Registra stalnih prebivalcev samo zato, ker niso bili slovenski državljani. Jasno je, da je šlo pri izbrisu za proces produkcije »čiste« slovenske nacije, ki se je ustvarjala na narativu ločitve od neciviliziranih, agresorskih in polpismenih »južnjakov«. Ti pa so bili v veliki meri avtomatično stigmatizirani kot nelojalni novonastali državi »slovenskega naroda«.”