Misliti mir 3: Kritično mišljenje, novinarsko poročanje, cenzura in propaganda v času vojne

Z začetkom vojne v Ukrajini so se zgodili številni tektonski premiki v medijski sferi in novinarskem polju, ki se z eskalacijo nasilja na Bližnjem vzhodu le še stopnjujejo. V Rusiji se dodatno stopnjuje pritisk na kritične novinarje, z vojno agresijo se agresija ruskih oblasti seli na novinarje in novinarke, ki poročajo ali delajo v Ukrajini. V Gazi je v prvih tednih umrlo že več kot 20 novinarjev in novinark. Na Zahodu je ob napadu Hamasa zavladala histerija, ki ne le onemogoča izražanje nekaterih mnenj, temveč onemogoča celovito mišljenje nastale politične situacije, konteksta, zgodovinskih vzrokov in posledic.

Zato smo četrtkov pogovor (16. 11. 2023), ki je potekal v dvorani Sodni stolp v Kulturni četrti Minoriti v Mariboru, naslovili Kritično mišljenje, novinarsko poročanje, cenzura in propaganda v času vojne, kjer smo želeli odpreti vprašanja kakšno je novinarsko delo in kako ogroženi so novinarji, ki delajo in poročajo o obeh vojnah ter kako v spremenjenih razmerah poteka vsestranska informacijska vojna. V pogovoru so sodelovali_e Ervin Hladnik-Milharčič, novinar, kolumnist, nekdanji urednik, časopis Dnevnik; Boris Jaušovec, novinar, nekdanji urednik, časopis Večer; Vlasta Jeseničnik, dolgoletna dopisnica Radiotelevizija Slovenija iz Moskve; Igor Vobič, redni profesor, Katedra za novinarstvo, Fakulteta za družbene vede; pogovor pa je moderiral Marko Ribać, Mirovni inštitut.

V uvodnem nagovoru je Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta, prebral pismo podpore kolektivu časnika Večer: “Z veliko zaskrbljenostjo zato spremljamo poročila o slabem finančnem stanju časnika in napovedi, da bo moralo uredništvo zapustiti sedanje prostore. Ob tem nas navdihuje ravnanje Večerovega kolektiva, ki si pogumno in nesebično prizadeva, da se časnik ohrani. Medtem ko so (nekdanji) lastniki dolga leta izčrpavali Večer, so novinarke in novinarji profesionalno opravljali svoje delo kljub težkim razmeram in pristali celo na znižanje plač. Sedaj so na vrsti lastniki, politične odločevalke in odločevalci.”

Sodelujoči so v skoraj dveurnem pogovoru komentirali, kako se različne propagandne strategije manifestirajo v različnih evropskih regijah: na Zahodu, v EU, na Bližnjem vzhodu, ali smo o vojnah ustrezno informirani in kakšno je novinarsko delo ter kako ogroženi so novinarji, ki delajo in poročajo o obeh vojnah.

“Primer blokade ruskih medijev v Evropski uniji ne vidim kot nek eksces… Kaj je bilo izhodišče te blokade? Izhodišče je bilo, da ne gre za medije, ampak, kot je rekel Josep Borrell,  propagandno orožje tretje države s katerim se posega oz. ogroža zunanjo oz. varnostno politiko EU. To je bilo potrebno narediti, da se poišče neko novo medijsko zakonsko podlago. Medijska zakonodaja EU nekaj takega ne omogoča. Tako da na tej podlagi, kot je takrat interpretiral Svet EU, lahko politična oblast za ohranjanje varnosti sprejme restriktivne ukrepe kot je odvzem medijskih licenc in blokada na vseh kanalih. Tukaj se postavljajo vprašanja, ki niso vezana samo na ruske medije, temveč so blizu državi in ki so absolutno problematična z vidika reprezentacije vojne v Ukrajini. Kdaj medij ni več medij v  očeh politične oblasti? Kje so meje raztegovanja zakonodaje v luči propagande? Še posebej, ker ta propaganda, na katero se oblast sklicuje, v pogodbi EU, ki je podlaga za to odločitev, v bistvu sploh ni definirana… Kar skrbi je ta lahkotnost te cenzure, ta neka pravna ohlapnost in protislovnost, ki spremlja te odločitve. To ima lahko daljnosežne posledice za medijsko okolje EU.” Igor Vobič, redni profesor, Katedra za novinarstvo, Fakulteta za družbene vede

“Ruski novinarji v Evropski uniji imajo še vedno drugačen položaj kot mi v Rusiji. Zakaj? Ker ruski novinarji v Evropi niso omejeni s tako striktno zakonodajo, če želite medijsko / varnostno, kot smo po februarju 2022 omejeni tisti novinarji, ki smo ostali v Rusiji. Govorim o zakonu o diskreditaciji ruske vojske, govorim o zakonu o širjenju domnevno lažnih novic, ki pa prinašajo visoke zaporne kazni, tudi od 15 let.” Vlasta Jeseničnik, dolgoletna dopisnica Radiotelevizija Slovenija iz Moskve

“Vprašanje o šibkejših je vedno ‘tricky’. Na primer, Ukrajinci so manjši narod od Rusov, ampak v resnici je ves Zahod na strani Ukrajincev. Palestinci so manjši narod od Izraela, a naj bi v teoriji imeli za sabo vso arabsko ljudstvo. V resnici gre za vprašanje žrtve. Poskušaš predvsem predstaviti zgodbo žrtve, da vzbudiš empatijo ali solidarnost ali upor proti temu, kar se dogaja v svetu. Recimo s propalestinskimi protesti v državah, ki načrtno cenzurirajo in frizirajo lastne medije. BBC je tak primer, ko so celo njihovi novinarji na terenu protestirali zaradi lastnega pristranskega poročanja.” Boris Jaušovec, novinar, nekdanji urednik, časopis Večer

“Nepristranskost je nekaj, kar pride na koncu dneva. To, čemur se reče objektivnost… Zahteva po uravnoteženosti je zahteva po neinteligentnem odnosu do sveta… Prvič sem šel v Ukrajino na Majdan 2013, 2014. In sem se navdušil. Revolucija, vse živo počnejo….Ko si tam med milijon ljudmi in vsak pripoveduje neko svojo zgodbo, težko presodiš, kaj je tu zdaj res. Ne moreš pa mimo tega, da se ne bi nalezel navdušenja, da je revolucija… Nekaj zdrave pameti moraš ohranit, ampak to zahteva napor. Ampak jaz nisem zares takrat vedel, kakšen je kontekst tega, kar gledam. Imel sem tudi premalo kontaktov, da bi lahko razumel. Potem sem šel na Krim… pa tam skušal razumeti zakaj so Ukrajinci to predali…Razumeti kakšna je logika demonstracij. Vendar sem prišel iz Ukrajine brez jasnih idej, a z željo, da bi to razumel in sem se potem vračal ter poskušal razumeti do konca, vse do pričetka vojne, ko se mi je zazdelo, da pa že nekaj vem. In pri novinarjih, ki so opravili isto pot…lahko slediš isti pripovedi in se zaneseš, da tvoja podoba ni sestavljena samo od ljudi, ki hodijo delat selfije pred ruševinami v Buchi, ampak od teh, ki se plazijo naokorog in poskušajo povedati neko zgodbo države, ki se brani, in razjasniti vse sprotne nesporazume. To se mi zdi funkcija tega, kar mi počnemo. ” Ervin Hladnik-Milharčič, novinar, kolumnist, nekdanji urednik, časopis Dnevnik