Poglabljanje revščine in neenakosti v obdobju pandemije COVID-19

Slovenija je ena izmed sedmih držav v Evropski uniji, kjer se je leta 2020 povečala stopnja tveganja revščine v primerjavi z letom 2019.

Vir: Eurostat, 2021.

Pod pragom tveganja revščine je živelo 254.000 oseb, kar je 11.000 oseb več kot leta 2019. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 739 EUR, za 4-člansko gospodinjstvo (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je znašal 1.551 EUR na mesec in za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok 1.108 EUR na mesec. Stopnja tveganja revščine je bila 12,4 % (SURS, 2021).

Med 254.000 osebami, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bilo:

• 97.000 upokojenih oseb in med njimi dve tretjini žensk,
• 46.000 je bilo revnih zaposlenih (5 % med delovno aktivnimi osebami),
• 38.000 je bilo brezposelnih (43,4 % od vseh brezposelnih),
• 41.000 mladoletnih otrok oz. desetina vseh otrok v Sloveniji,
• 32.000 pa je bilo drugih oseb (nezmožni za opravljanje dela, gospodinje, študenti in študentke ter ostale neaktivne osebe) (SURS, 2021).

Vir: SURS, 2021.

Tveganje revščine pa ni za vse skupine in posameznike ali posameznice enako. Iz podatkov Statističnega urada RS je razvidno, da so revščini najbolj izpostavljeni starejši, zlasti ženske, revni zaposleni, katerih plače so pod eksistenčnim minimumom, brezposelni, mladi in otroci iz revnih družin, enočlanska gospodinjstva ter enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom, med katerimi je 81,3% materinskih enostarševskih gospodinjstev (SURS, 2021; Rajšp, 2018).

Socialna zakonodaja določa, da se z denarno socialno pomočjo ljudem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki naj bi omogočala preživetje. Minimalni dohodek, ki je določen kot cenzus (402,18 EUR) za dodelitev denarnih prejemkov, je bistveno nižji od minimalne plače (1.024 EUR bruto oz. 736 EUR neto) z namenom spodbujanja ljudi k iskanju zaposlitve. Neto minimalna plača v obdobju 2005 – 2019 ni presegla praga tveganja revščine (Breznik idr., 2021: 32). Zato minimalna plača, ki se giblje blizu praga tveganja revščine, ne more zagotavljati dostojnega življenja, temveč prej ustvarja revne zaposlene.

Sporno je tudi, da minimalni dohodek ne omogoča preživetja in aktivnega vključevanja v družbo ali na trg dela. Število oseb, ki so upravičene do denarne socialne pomoči, se povečuje: leta 2018 je 83.295 oseb prejemalo denarno socialno pomoč, leta 2019 90.922 oseb in leta 2020 že 99.297 oseb. Prav tako se povečuje tudi število dolgotrajnih upravičencev in upravičenk, saj je daljše časovno obdobje (vsaj dve leti v zadnjih treh letih) leta 2018 prejemalo denarno socialno pomoč 54,74% vseh upravičencev in upravičenk, leta 2019 57% in leta 2020 58,65% (MDDSZ, ISCSD2). To kaže na dolgotrajno odvisnost od denarne socialne pomoči, majhne možnosti za izhod iz revščine in težji dostop do trga dela. Socialno pomoč prejemajo tudi zaposleni, zlasti tisti z minimalno plačo, ki so v prekarnih oblikah dela in hkrati preživljajo več otrok.

Vir: MDDSZ, ISCSD2.

Pandemija Covid-19 je izrazito prizadela prekarne delavce in delavke. Velik del prekarnih revnih delavcev in delavk ne izpolnjuje pogojev za državne pomoči, ker imajo prekarne pogodbe ali občasno delo. Ženske in manjšine so nesorazmerno pogosto zastopane na delovnih mestih v maloprodaji, zdravstvu in na socialnem področju, ki so slabo plačana. V zadnjem letu in pol so brez dela ostali številni samostojni podjetniki in podjetnice, ki opravljajo storitvene dejavnosti. Kljub pomoči države mnogi samozaposleni ne morejo pokrivati visokih fiksnih stroškov poslovanja (npr. najemnine, odplačevanja dolga za osnovna sredstva). Humanitarne organizacije v Sloveniji opozarjajo na izrazit porast prejemnikov in prejemnic pomoči, zlasti oseb, ki so izgubile zaposlitev, prekarnih delavk in delavcev, oseb z nizkimi prihodki, oseb, ki so potrebovale pomoč v času ekonomske in gospodarske krize pred desetimi leti in se sedaj vračajo po pomoč, medtem ko so se med obstoječimi uporabniki in uporabnicami stiske še poglobile.

Viri:

• Breznik, Maja, Čehovin Zajc, Jožica (2021): Prekarizacija standardnega in nestandardnega zaposl-ovanja v Sloveniji (2005–2019). Teorija in praksa, letnik 58, 1, str. 28 – 48.

• European Anti-Poverty Network (EAPN) (2020): Supercharging poverty? EAPN Poverty Watch Report.  Key findings and recommendations from 2020 Poverty Watches.  https://www.eapn.eu/COVID-19-supercharging-poverty-eapn-poverty-watch-2020/

• Eurostat (5.7.2021): Early estimates of income and poverty in 2020. European Commission. Dostop-no: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/ddn-20210705-1

• Rajšp, Simona (ur.) (2018): Resolucija o družinski politiki 2018-2028. Vsem družinam prijazna   družba. Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

• Statistični urad Republike Slovenije (SURS) (2021): Kazalniki dohodka, revščine in socialne izk-ljučenosti, Slovenija, 2020. Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti v 2020 višji. Dostopno: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9624 (30. 7. 2021).