Platformna podjetja nenehno preizkušajo našo toleranco
11. 12. 2020 | Politika
Tematska številka Delavske enotnosti, december 2020
Intervju z Majo Breznik je izšel v najnovejši tematski številki – Od digitalizacije do prekarizacije, december 2020 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS.
Iz intevjuja:
Kaj pravzaprav pomeni delo prek spletnih platform? Kakšne so njegove značilnosti?
Pri definiciji moramo biti nekoliko previdni. Platformna podjetja želijo, da o njih govorimo kot o posebni obliki dela, pri kateri je vzpostavljeno tripartitno razmerje med delavcem, ki opravlja določeno storitev, platformnim podjetjem, ki kot nekakšna spletna tržnica posreduje delo, in stranko, ki prek spletne platforme storitev išče. Toda to je samo podoba, ki nam jo platformna podjetja želijo vsiliti. V resnici zgolj opravljajo storitve na določenih področjih, kot so prevozi, taksi služba, dostava hrane, čiščenje na domu ipd. Obenem agresivno lobirajo, da bi jih formalno opredelili kot t. i. tehnološka podjetja, ki samo povezujejo stranke z izvajalci storitev. Za tako opredelitev si prizadevajo tudi po sodni poti. Toda pred sodiščem Evropske unije so bili doslej dvakrat neuspešni, obakrat v tožbah proti Uberju. Vendar jih to ne ustavi, saj žanjejo tudi uspehe. V okviru nedavnih ameriških predsedniških in kongresnih volitev so na referendumu v Kaliforniji dosegli, da lahko Uber najema samostojne podjetnike, ne da bi mu jih bilo treba zaposliti.
…
V prvi vrsti torej govorimo o prikritih delovnih razmerjih …
Področje platformnih podjetij je pri nas zelo slabo raziskano. Nekaj pomembnih informacij vsebuje diplomska naloga Laure Mrčela, narejena na Fakulteti za družbene vede, v kateri je priloženih tudi nekaj intervjujev s platformnimi delavci. Iz teh pogovorov je precej jasno, da gre za navidezne samozaposlitve. Ob visokih zaslužkih, ki se včasih omenjajo, pa je treba biti previden. Če odštejete prispevke, ki jih mora delavec ali delavka plačati, stroške vzdrževanja svojega prevoznega sredstva – motorja, kolesa, avtomobila – in drugih delovnih sredstev, nadomestila za morebitne bolniške odsotnosti, ki jih seveda mora kriti delavec, se znesek zelo zmanjša.
Kako razvito pa je pravzaprav delo prek spletnih platform v Sloveniji? Kdo so »glavni igralci« na trgu?
Pri nas platformna podjetja delujejo na številnih področjih. Zelo hitro rastoče kranjsko podjetje Beeping se ukvarja s čiščenjem na domu, Junaki na domu so podjetje za storitve na domu in pomoč starejšim, MyNanny, ustanovljeno s pomočjo državne subvencije, nudi podporo pri varstvu otrok. Na področju organiziranja prevozov je najbolj znan GoOpti, ki deluje že več let, taksi služba Cammeo in druge, ki prav tako uporabljajo aplikacije. Cammeo se razlikuje od drugih, ker svoje voznike neposredno zaposluje, vendar si močno prizadeva, da bi se reorganiziral v franšizni sistem. Na področju dostave hrane poznamo ehrano in Wolt, na področju avtobusnih prevozov pa Flixbus, ki ima svoje izvajalce tudi v Sloveniji. Prevoze sicer opravljajo kot podizvajalska podjetja, vendar morajo biti njihovi avtobusi opremljeni s Flixbusovimi barvami in logotipi. Ne moremo tudi mimo podjetij, kot sta Airbnb in Booking, ki delujejo kot sobodajalci, okoli katerih se je razvila pravcata industrija snažilk in receptorjev, ki koordinirajo delo in sprejemajo stranke. To je sicer še zelo neraziskano področje. Opozorili so me tudi na mednarodne platforme, ki posredujejo tovorne prevoze in delujejo tudi na področju Slovenije. Na svoji strani objavijo povpraševanje za določen prevoz, na »licitacijo« pa se lahko javi prevozno podjetje, samostojni podjetnik, kdorkoli. Vendar sama platforma ni gospodarski subjekt, ki bi organiziral ali zaposloval svoje delavce oziroma voznike …
Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, tematska številka Delavske enotnosti: Od digitalizacije do prekarizacije, december 2020.
