Pismo podpore demonstracijam proti fašizmu in stranki Zlata Zora v Grčiji

Danes je mednarodni dan akcije proti fašizmu, ki ga je sklicala antifašistična inciativa iz Aten. V Grčiji namreč na današnji dan (19.1.2013) potekajo množične demonstracije proti neofašistični stranki Zlata Zora.

Na lanskih parlamentarnih volitvah v Grčiji je neofašistična stranka Zlata Zora dobila 7% glasov, kar ji je zagotovilo 16 sedežev v grškem parlamentu. Volilni uspeh mračnjaške stranke, katere voditelji ne skrivajo svojega navdušenja nad tretjim rajhom in na javni televiziji razglašajo, da nezakoniti imigranti sodijo v delovna taborišča, je morda marsikoga presenetil. Poročila številnih mednarodnih medijev, ki so pisali o izbruhih rasizma, uličnem ustrahovanju in pretepanju priseljencev, v katerem so večkrat složno sodelovali vidni člani in pristaši Zlate zore ter represivni organi države, so marsikaterega voditelja EU navdali z moralnim ogorčenjem.

A če vzpon Zlate zore beremo v kontekstu zaostrene politične in ekonomske situacije v Grčiji, njen volilni uspeh ni tako presenetljiv, medtem ko se moralni vzdihi razsvetljenih voditeljev EU izkažejo za to, kar so – popolna hipokrizija. Kriza kapitalizma, ki je sovpadla z zaostritvijo krize evropskih integracij, je na periferiji območja evra v največji meri prizadela ravno Grčijo. Odziv političnih elit na krizo, ki je v okviru ponižujočih aranžmajev, ki jih je trojka z neokolonialnimi praksami vsiljevala Grčiji, vključeval drakonske varčevalne ukrepe in programe privatizacije, je poglobil gospodarsko krizo in še poslabšal socialno stanje v državi. Kriza se v Grčiji danes izraža ne le v naraščajočih stopnjah dolga in padanju BDP, temveč tudi v rekordnih stopnjah nezaposlenosti in skoraj popolni dezintegraciji javnih institucij. Destruktivne posledice krize se zato kažejo tudi v razgradnji družbene kohezije, ki jo je prej vsaj delno zagotavljala socialna država, ter s tem v marginalizaciji in dezorientaciji vse večjega dela prebivalstva. Kot nas uči zgodovina, so prav take družbeno-ekonomske okoliščine najplodnejša tla za vzpon skrajne desnice in fašističnih politik. Uspeh Zlate zore in razcvet fašistoidnih politik je še manj presenetljiv, če upoštevamo kontekst vladajoče ideologije, ki se je dandanes oklepajo vladajoče elite v Grčiji in drugod po Evropi. Ta ideologija temelji na sprevrženi logiki domoljubja, ki od državljanov zahteva, da izkazujejo enotnost v obliki bratenja med različnimi družbenimi razredi in da »domovino« pred propadom rešijo tako, da »stopijo skupaj in zategnejo pasove«.

Liberalni voditelji držav EU ob svojih patetičnih vzdihljajih nad nehumanostjo fašistoidnih politik v Grčiji pozabljajo, da sami ustvarjajo razmere, v katerih tovrstne politike cvetijo kot gobe po dežju. Dogodki v Grčiji dokazujejo, da neoliberalni kapitalizem, ki predstavlja temeljno paradigmo EU, in neofašizem nista nezdružljiva. Še več, primer Madžarske, kjer je stranka Fidesz pod vodstvom Viktorja Orbana prevzela oblast, dokazuje, da lahko delujeta z roko v roki. Zato za »razsvetljene« voditelje EU danes bolj kot kdajkoli velja Horkheimerjeva izjava: »Kdor noče govoriti o kapitalizmu, naj molči tudi o fašizmu.« Upor proti neofašizmu danes namreč zahteva tudi upor proti politikam varčevalnih ukrepov, s katerimi povsod po Evropi krizo kapitalizma rešujejo na plečih delavskega razreda, nezaposlenih in migrantov.

Enako velja za Slovenijo. Ne smemo pozabiti, da je bil eden izmed konstitutivnih momentov ustanovitve samostojne Slovenije izbris več kot 25.000 državljanov iz registra stalnih prebivalcev in da glede reševanja tega problema ne prejšnje vlade ne sedanja niso naredile skoraj ničesar. Tudi v Sloveniji so prakse ponižujočega ravnanja z migranti, begunci in prosilci za azil del vsakdanjika. Zaradi diskriminatorne delovne zakonodaje, ki migrantske delavce še vedno obravnava kot drugorazredne državljane, so ti tudi v Sloveniji tarča razrednega izkoriščanja, ki se dopolnjuje z rasističnimi praksami. Hkrati pa v sedanji krizi radikalizacija politik varčevanja in vse avtoritarnejše prakse trenutne vlade kakor drugod po Evropi ustvarja razmere, v katerih se tovrstne prakse reproducirajo in celo krepijo.

V Grčiji bo v soboto, 19. januarja, potekala manifestacija proti Zlati zori in fašizmu. Grške državljanke in državljani bodo obskurantistični in nazadnjaški stranki ter zaskrbljujoči fašizaciji grške družbe izrekli jasen in glasen: »Ne!«. Delavsko-punkerska univerza jim pri tem solidarno izraža vso podporo. Ker se zaveda, da fašistoidne prakse niso zgolj grški problem, temveč so tesno povezane s tendencami prevladujoče ekonomske politike v vsej Evropi, Delavsko-punkerska univerza hkrati izraža solidarnost z boji evropskega delavstva in družbenih gibanj proti politikam varčevalnih ukrepov, proti politikam kapitalističnega izkoriščanja in proti vsakršni politiki izključevanja.

Delavsko-punkerska univerza