Otvoritev Parka izbrisanih in razgrnitev spominskega obeležja

V spomin in opomin na izbris, eno hujših in množičnih kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji, je bil danes v ljubljanskem Centru Rog odprt Park izbrisanih in v njem razgrnjeno spominsko obeležje v obliki črke Ć. »Ohranjanje spomina pomeni tudi graditi državljansko hrbtenico družbe in preprečiti, da bi se kaj takega lahko ponovilo. S Parkom izbrisanih in obeležjem v obliki Ć pa se želimo tudi pokloniti izbrisanim in njihovem neumornem boju in pogumu,« je na prireditvi dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

Na otvoritvi so spregovorili še:
• predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA) Irfan Beširević,
• predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak,
• ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan,
• župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković,
• direktorica Centra Rog Renata Zamida.

Med drugim je ministrica omenila, da je ustavno sodišče ravno danes objavilo odločbo, v kateri je poudarilo, da pri izvrševanju pravic izbrisanim ni dopustno postavljati previsokih birokratskih zahtev in ovir.

»Naj se tukaj gradi zavest, da je potrebno vsakič, ko prihaja do mraka pred temo, ko začenjamo drveti ali pa se plaziti proti kršitvam človekovih pravic, reagirati odločno in se neomajno postaviti na stran človekovih pravic. Če je taka krivica storjena enemu izmed nas, je storjena vsem nam,« je v svojem govoru dejala ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan.

Irfan Beširević pa se je v svojem govoru dotaknil doživete izkušnje ljudi, ki so bili izbrisani ter poudaril, da jim je bila odvzeta identiteta.

Več kot polovici od 25.671 ljudi, ki so jih slovenske oblasti februarja 1992 nezakonito izbrisale iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, skoraj 32 let kasneje še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status. Nataša Posel je zato vnovič pozvala slovensko vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bo končno omogočila ureditev stalnega prebivališča tistim izbrisanim, ki to še potrebujejo in želijo.

Povedala je, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar 20. oktobra na vlado poslala predlog spremembe statusnega zakona, ki smo ga pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in v Amnesty International Slovenije. Zakonski predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2000 posameznikov in posameznic.

POZNAVANJE IZBRISA JE DEL POPRAVE KRIVIC IN ZADOŠČENJA

»O izbrisu vedeti in poskrbeti, da bodo vedeli tudi vsi za nami, je prav tako del poprave krivic in je del zadoščenja izbrisanim,« je dejala Nataša Posel. Ostale pomembne zahteve poprave krivic so povrnitev stalnih prebivališč, primerne odškodnine in drugi ukrepi reparacije, da se izbris preišče in ugotovi odgovornost zanj, da se ga vključi v učne načrte, se ga prizna in zanj opraviči. Direktorica Amnesty Slovenije je vlado pozvala, naj k izbrisu pristopiti medresorsko in končno naredi, kar je prav.

Tedanji predsednik Borut Pahor se je na poziv slovenske Amnesty, CIIA in številnih podpisnikov peticije v imenu države opravičil februarja 2022.

VEČ
Slovenske oblasti so 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.
V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije smo ob 30. obletnici izbrisa Mestno občino Ljubljana pozvali, naj s poimenovanjem ulice ali kakega drugega javnega prostora obeleži spomin na to hudo kršitev človekovih pravic na začetku samostojne poti države Slovenije. Ljubljanski mestni svet se je marca 2022 odzval s poimenovanjem zelenih površin med stavbami Centra Rog Park izbrisanih.

Avtorji idejne rešitve spominskega obeležja v obliki črke Ć so Vuk Ćosić, Aleksandar Vujović in Irena Woelle.

V prostorih Centra Rog bo do 11. novembra na ogled razstava portretov izbrisanih in njihovih otrok avtorja Boruta Krajnca z njihovimi citati.

Kliknite za več informacij: https://www.amnesty.si/obelezje-izbrisanim

Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Amnesty Slovenije in Mirovni inštitut