Ob mednarodnem dnevu svobode medijev: za vzpostavitev enotne podatkovne baze o lastniških strukturah medijev v EU

Ob mednarodnem dnevu svobode medijev, ki je bil v petek 3. maja, opozarjamo na nedavni zapis, v katerem kolegi_ce raziskovalke_ci, ki z Mirovnim inštitutom sodelujejo v mednarodnem projektu Populist backlash and democratic backsliding (Popback), argumentirajo, zakaj nujno potrebujemo mednarodno podatkovno bazo medijskih lastništev v EU.

Gerhard Schnyder, Fanni Toth in Marlene Radl v zapisu na blogu londonske univerze LSE pozivajo evropske in nacionalne oblasti, naj zagotovijo temeljne raziskovalne, finančne, kadrovske in metodološke pogoje za vzpostavitev vseevropske podatkovne baze lastništva medijev. Trdijo, da bo akt o svobodi medijev, nedavno sprejet v evropskem parlamentu, postal brezzobi tiger, če se ob implementaciji akta ne bo zagotovilo tudi temeljnih infrastrukturnih pogojev, ki bi omogočali kontinuirano analizo medijskih lastništev na evropski ravni. Avtor_ice v svojem zapisu delijo lastne raziskovalne izkušnje iz empirične analize lastništev medijev v petih evropskih državah (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija, Turčija) in poročajo o ovirah, ki stojijo na poti raziskovalcem ter raziskovalkam, ko ti poskušajo s pomočjo pomanjkljivih in zastarelih baz na nacionalnih ravneh razvozlati kompleksne lastniške mreže medsebojno povezanih podjetij in sorodstvenih razmerij. Lastniške mreže medijev namreč mnogokrat presegajo raven nacionalne države in segajo na mednarodno raven: kažejo se kot razvejanost transnacionalnih medijskih konglomeratov (United Media Group, PPF Group itd.) ali kot medijski sistemi politično-ekonomskih režimov (npr. Kesma na Madžarskem). Besedilo, ob eroziji pluralizma v nacionalnih medijskih poljih, svari tudi pred homogenim propagandističnim diskurzom, ki svoja sporočila reproducira skozi sistem številnih medijev, čigar lastniške povezave vodijo do majhnega števila posameznikov ali družin. Avtoritarno-populistični režimi lahko v takšnih razmerah razkrojijo temelje javnega komuniciranja, omejijo dostop do ključnih informacij ter preprečijo svobodno komuniciranje kritične javnosti. Brez sistematične mednarodne baze podatkov, ki bi omogočila celovito analizo mrežnih povezav med medijskimi lastniki, tako ne bomo dosegli deklarirane transparentnosti medijskih lastništev.