Ob 33. obletnici izbrisa: Krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in ogrožajo življenja

Ob 33. obletnici izbrisa v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA), Amnesty International Slovenije in na Mirovnem inštitutu opozarjamo, da krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in da so nujni ukrepi države, ki bi jim povrnili dostojanstvo.

Več kot polovica od 25.671 izbrisanih si stalnega prebivališča, ki jim je bil nezakonito odvzet, ni mogla povrniti, niti ni bila upravičena do odškodnine. Izbris iz registra stalnih prebivalcev, ki ga je izvedla oblast Republike Slovenije, je bil samovoljni akt, ki ni imel nobene zakonske podlage. Izbrisani so bili samo stalni prebivalci iz držav nekdanje Jugoslavije, medtem ko stalni prebivalci, ki so prihajali iz drugih držav, niso bili izbrisani. Z izgubo statusa so izbrisani izgubili tudi vse ekonomske in socialne pravice, vezane na status stalnega prebivalca.

»V Sloveniji še vedno živijo nekateri izbrisani, ki tukaj prebivajo brez urejenega statusa že od izbrisa, tj. že 33 let ali več. Boli, da izbrisani po smrti partnerke ostane brezdomen. Ali da ne more na specialistični pregled, ker nima veljavnega dokumenta, s katerim bi v bolnišnici izkazal svojo istovetnost. To so ljudje, ki so v Sloveniji šestdeset let ali več, ali pa so se tukaj celo rodili,« je ob obletnici opozoril Irfan Beširević, predsednik CIIA.

Posebna zakonodaja, namenjena ureditvi stalnega prebivališča izbrisanih, je prenehala veljati leta 2013, od takrat pa ni bilo nobenega pravnega sredstva, ki bi izbrisanim omogočilo pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje. Stiska izbrisanih brez statusa v državi je huda, mnogi so starejši in bolni ljudje, ki brez stalnega prebivališča niso upravičeni do nobene oblike socialne zaščite ali prejemkov. Za ostarele in bolne je takšno stanje življenjsko ogrožujoče.

“Izbrisani trenutno nimajo nobene pravne poti, da si ponovno uredijo stalno prebivališče. Po izteku statusnega zakona za izbrisane leta 2013 so sedaj obravnavani kot tujci – tudi tisti, ki živijo v Sloveniji štirideset, nekateri tudi šestdeset let. Slovenija je izbrisanim nezakonito odvzela status stalnih prebivalcev, zato jim je dolžna zagotoviti učinkovita pravna sredstva za njegovo ureditev in jim povrniti povzročeno škodo,” ugotavlja Maja Ladić iz Mirovnega inštituta.

“Popolnoma nedopustno je, da desetletja po tem, ko so izbrisani zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, nekateri ljudje v Sloveniji še vedno ostajajo brez statusa in brez socialne oskrbe. Čeprav gre za peščico ljudi, je za ureditev njihovega statusa nujno potrebna zakonodajna rešitev in ogorčeni smo, da država nima posluha zanje,” poudarja Nataša Posel iz Amnesty International Slovenije.

Leta 2023 smo nevladne organizacije Mirovni inštitut, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije in Amnesty International Slovenija v sodelovanju z Uradom predsednice Republike Slovenije pripravile pravni predlog, ki bi omogočil povrnitev statusa vsem izbrisanim ter odstranil ovire, ki so v preteklosti preprečevale mnogim izbrisanim, da bi uredili svoj status. Predsednica republike je 20. oktobra 2023 predlog poslala predsedniku vlade, vlada pa je predlog zakona pred enim letom zavrnila. S tem je reševanje izbrisanih prepustila slepim potem strokovnih delavcev v zdravstvenih ali domovih za starejše, ki pa brez zakonske podlage velikokrat ne morejo pomagati. Urad predsednice države je do stalnega prebivališča z mnenjem o interesu države lahko pomagal nekaterim posameznikom; tisti, ki nimajo niti začasnega prebivališča, pa brez ukrepanja vlade ostajajo v brezizhodnem položaju, popolnoma odvisni od dobre volje družin in prijateljev.