Ob 28. letnici Izbrisa

Letošnjega februarja mineva 28 let odkar so oblasti nezakonito izbrisale 25.671 posameznikov in posameznic iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije.

Posledic, ki so jih utrpele žrtve izbrisa, leta ne morejo zabrisati, še zlasti, ker se je država odločila izvesti le minimalne ukrepe, ki jih je zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice (sodba v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji). Več kot polovica izbrisanih zato ni prejela nobene od oblik poprave krivic – ne povrnitve nezakonito odvzetega statusa ne odškodnine za utrpljeno škodo.

Ljubljana 06.03.2008 – Protest izbrisanih. foto: Blaž Samec/ DELO

V Sloveniji še vedno živijo nekatere izbrisane osebe brez urejenega statusa. Pravna sredstva, ki so jim na voljo, so omejena, ne priznavajo krivice, ki jim je bila povzročena, in zanikajo njihovo dolgotrajno bivanje v državi. Njihova stiska je velika, mnogi od njih so starejši in bolni ljudje.  Država mora nujno zagotoviti možnost, da si ti ljudje, ki že desetletja bivajo v Sloveniji, uredijo dovoljenje za stalno prebivanje, da bo v postopkih spoštovan njihov posebni položaj ter varovano njihovo dostojanstvo. Takšna pravna sredstva mora država tudi sicer zagotoviti vsem posameznikom in posameznicam, ki zaradi različnih okoliščin v državi dolgotrajno nedokumentirano prebivajo, saj to narekujejo mednarodni standardi varstva človekovih pravic ter praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.

Nekatere posameznike in posameznice je poleg izbrisa prizadela tudi brezdržavljanskost. Vprašanje brezdržavljanskosti država vztrajno ignorira, tudi kadar so žrtve otroci.  Slovenija bi morala prevzeti svojo odgovornost in nemudoma ratificirati Konvencijo iz leta 1961 o zmanjšanju pojava apatridnosti.