Nova študija kaže, da se države EU premikajo prepočasi, da bi zapolnile vrzeli v svojih politikah vključevanja beguncev

Nova študija kaže, da je bil od leta 2017 narejen le majhen napredek v smeri višjih standardov na področju integracije beguncev po Evropi. V državah članicah EU so še vedno prisotne pomanjkljive politike in zakoni, ki beguncem ne omogočajo primerljivega dostopa do dolgoročne integracije v različnih državah. Študija na podlagi širokega nabora kazalnikov integracije predstavlja primerjalno oceno okvirov vključevanja beguncev v letu 2019 v 14 državah: Bolgarija, Češka, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija in Švedska.

Študija, izvedena v skladu s standardi EU in z mednarodnim pravom, v okviru projekta Nacionalni mehanizem za ocenjevanje integracije (NIEM), ponuja konkretne načine, kako se vlade vključenih držav lahko bolje odzovejo na izzive integracije beguncev, uporabijo obstoječe dobre prakse in uskladijo svoje politike.

»Ta raziskava daje vladam in odločevalcem orodje, da lažje prepoznajo vrzeli v pravnem in političnem okviru svoje države, se informirajo o ukrepih v drugih državah članicah EU in sprejmejo ukrepe za izboljšanje integracije beguncev,« pravi Carmine Conte, pravni analitik in raziskovalec pri Migration Policy Group v Bruslju. »120 kazalnikov, vključenih v novo poročilo, je lahko dobra podlaga za oblikovanje celovite politike vključevanja beguncev. Z našim sodelovanjem z oblastmi, civilno družbo in strokovnjaki na področju integracije v vseh sodelujočih državah bodo rezultati študije spodbudili razpravo in pripomogli k oblikovanju politik, ki temeljijo na dokazih.«

Glavne ugotovitve:

• Od leta 2017 se je zgodilo le nekaj sprememb. Največje vrzeli ostajajo v politikah, ki podpirajo integracijo in sodelovanje različnih deležnikov. Države so načeloma boljše pri zagotavljanju dostopa do pravic in ustreznega pravnega okvira.
• Države, ki v obdobju 2017–2019 beležijo največ pozitivnih sprememb na vseh področjih, so Francija, Litva, Latvija in Slovenija. Države, ki so zdrsnile nazaj, so Romunija, Italija in Madžarska.
• Področja z najmočnejšo pozitivno dinamiko med letoma 2017 in 2019 so zaposlovanje, zdravstvo in izobraževanje. Sektorji, v katerih se je največ držav poslabšalo, pa so prebivanje, nastanitev in zdravstveno varstvo.
• Neenakosti med osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito se ne zmanjšajo, kar za slednje dodatno ovira integracijo, še posebej v povezavi z združevanjem družin, stalnim prebivališčem in dostopom do državljanstva.
• Redke so izjeme med vladami EU, ki pri razvijanju in izvajanju politik sodelujejo v partnerstvu s civilno družbo, lokalnimi ali regionalnimi oblastmi in samimi begunci.
• Države nerade nudijo zgodnjo podporo prosilcem za azil. Učenje jezikov, socialna orientacija, poklicno usposabljanje in zaposlovanje so področja zamujenih priložnosti za temeljne korake k integraciji v večini držav.

DODATNE INFORMACIJE

• Novo poročilo The European benchmark for refugee integration: A comparative analysis of the National Integration Evaluation Mechanism in 14 EU countries – Evaluation 1 najdete tukaj.
• Prejšnje poročilo The European benchmark for refugee integration. Baseline Report 2019 najdete tukaj.
• Projekt National Integration Evaluation Mechanism (NIEM) se sofinancira iz poljskega nacionalnega programa Sklada za azil, migracije in integracijo.
• Raziskavo so v letu 2019 izvajali partnerji v 14 EU državah, ki so vključene v projekt NIEM.
• Za več informacij o raziskavi v Sloveniji kontaktirajte Majo Ladić, Mirovni inštitut na ladic@mirovni-institut.si ali 012347720.
• Za več informacij o primerjalni evropski študiji kontaktirajte Hind Sharif, Migration Policy Group, na hsharif@migpolgroup.com ali +32493142012.