Misliti mir 1: Kako končati vojno in vzpostaviti mir?

V ponedeljek, 19. decembra, smo izvedli prvi dogodek v nizu 𝑀𝑖𝑠𝑙𝑖𝑡𝑖 𝑚𝑖𝑟, kjer bomo prevpraševali vzroke in posledice vojne v Ukrajini, izkušnje mirovnega gibanja in gibanja za ugotavljanje dejstev ter spoznanja varnostne in vojaške stroke. Na Forumu Mirovnega inštituta z naslovom 𝐊𝐚𝐤𝐨 𝐤𝐨𝐧𝐜̌𝐚𝐭𝐢 𝐯𝐨𝐣𝐧𝐨 𝐢𝐧 𝐯𝐳𝐩𝐨𝐬𝐭𝐚𝐯𝐢𝐭𝐢 𝐦𝐢𝐫? so govorke_ci 𝐝𝐫. 𝐔𝐫𝐨𝐬̌ 𝐋𝐢𝐩𝐮𝐬̌𝐜̌𝐞𝐤, publicist, novinar in strokovnjak za mednarodne odnose; 𝐕𝐞𝐬𝐧𝐚 𝐓𝐞𝐫𝐬̌𝐞𝐥𝐢𝐜̌, mirovna aktivistka, direktorica Dokumente, ustanoviteljica Antiratne kampanje; 𝐝𝐫. 𝐔𝐫𝐨𝐬̌ 𝐒𝐯𝐞𝐭𝐞, strokovnjak za varnost in obrambo, direktor Urada za informacijsko varnost RS in 𝐋𝐮𝐤𝐚 𝐋𝐢𝐬𝐣𝐚𝐤 𝐆𝐚𝐛𝐫𝐢𝐣𝐞𝐥𝐜̌𝐢𝐜̌, zgodovinar in raziskovalec na CEU v Budimpešti ter urednik revije Razpotja, prispevali konkretne premisleke o tem, kaj bi bilo mogoče in kaj potrebno storiti, da se ta vojna konča. Pogovor je moderirala 𝐩𝐫𝐨𝐟. 𝐝𝐫. 𝐕𝐥𝐚𝐬𝐭𝐚 𝐉𝐚𝐥𝐮𝐬̌𝐢𝐜̌, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Goste je v pozdravnem uvodu nagovoril 𝐝𝐫. 𝐈𝐳𝐭𝐨𝐤 𝐒̌𝐨𝐫𝐢, direktor Mirovnega inštituta.

Več kot devet mesecev je minilo od začetka letošnje invazije Rusije na Ukrajino, vendar tej vojni, tako kot številnim drugim, ne vidimo konca. Povzročila je veliko gorja in žrtev ter iz številnih ljudi ustvarila begunke_ce. Obsežne posledice ima na področju ekonomije in energetske oskrbe, vključno z lakoto na območjih, kjer prevladuje svetovna revščina. Ljudje so naveličani pritiskov in krize, ki jo je povzročila ta nova evropska vojna in z njo povezane špekulacije ekonomskih in političnih oligarhij. Vse od februarja se na Zahodu krepi skoraj popolnoma enotna vojaška, politična in humanitarna podpora Ukrajini in njeni vladi v obrambni vojni ter izolacija Rusije, a s časom se kažejo razpoke tudi med članicami zavezništva Nato. Nedavno so bili s strani EU izraženi očitki ZDA, da so edina država, ki s to vojno ekonomsko in sicer profitira.

Tudi v Sloveniji so pogledi na to, kaj so vzroki za vojno, in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se končala, razdeljeni. Nedavno smo bili priča javnim pismom, ki so te razlike jasno pokazala.

Forum je naslovil vprašanje možnosti za dokončanje vojne v Ukrajini, kljub temu da – ali pa ravno zato, ker – na obzorju ne vidimo pripravljenosti na sklepanje miru ali vsaj premirja. V premislek želimo poleg družboslovnega pogleda vključiti tudi izkušnje iz spopadov na področju nekdanje Jugoslavije (danes t. i. Zahodnega Balkana), izkušnje mirovnega gibanja in gibanja za ugotavljanje dejstev ter spoznanja varnostne in vojaške stroke. Vabljene govorke_ci so se različno opredeljevali do vojne v Ukrajini v javnem prostoru, pa tudi do tega, kako naj ravnajo politiki_čarke, ki so na zadnjih volitvah dobili mandat volivk_cev. Prispevali bodo konkretne premisleke o tem, kaj bi bilo mogoče in kaj potrebno storiti, da se ta vojna konča.

»Dokler ne bo prišlo do neke točke preloma, pa ne mislim s tem popolne zmage ali poraza z ene ali druge strani, ne bo pogajanj. Govorim o resnih pogajanjih. Seveda so pogajanja o izmenjavah ujetnikov itd., sta v navezi in Washington in Moskva, to je jasno. Ampak to niso resna pogajanja. Če dam paralelo z vojno v Bosni in Hercegovini. Spomnite se kdaj se je se je ta vojna končala in na kakšen način. Končala se je z grožnjo Američanov, da bodo z letalstvom napadli hrvaško-bošnjaške sile, ki so bile 15 km pred Banja Luko. Te iste države, ki so zagrozile hrvaško-bošnjaškim silam, so to isto vojsko opremile, usposobile po Nato standardih, da je naredila premik, preboj, da je porazila velikosrbske sile na bojnem terenu. Ampak ne do konca. Na koncu smo dobili državo, veste kakšno, z dvema entitetama. Zdaj, ali je to mir ali to ni mir, ne bom sodil. Ampak to je znak pogajanj. Dejstvo je, da se bo Ukrajina slej kot prej kot država morala soočiti, da bo Ruska federacija vedno njena soseda. Da bo zgolj neko rešitev, ki bi bila začasna samo odlagala v neko vojno v prihodnosti. Da se bo zgodilo, da bo v prihodnje lahko postala nek vzhodni Izrael, država, ki bo popolnoma militarizirana. Mislim, da to ni ključno, da to ni tisto, kar si želimo. Da dobimo nek bastijon, ki je popolnoma militariziran in samo čaka na neko novo epizodo. Hočem reči, da imamo v tem primeru res situacijo, ko sta se obe strani tako ideološko okrepili in pozicionirali, da težko sedaj samo trgujeta z ozemljem. Ker ne gre več samo za ozemlje ampak za obstoj ali neobstoj neke države, ali ima ta država meje kot jih je imela pred vojno in ali je dejansko poraženka zato ker je zgubila del teritorija. V tem smislu se zelo težko pogovarjaš.« 𝐝𝐫. 𝐔𝐫𝐨𝐬̌ 𝐒𝐯𝐞𝐭𝐞, strokovnjak za varnost in obrambo, direktor Urada za informacijsko varnost RS

»V vojni, kakršna je v Ukrajini, so rešitve komplementarne. Ne bi rekla, da imamo dilemo orožje ali brez orožja. Orožja ne moremo enostavno umakniti iz tega načrta. So pa tudi nenasilne poti. In ti dve poti, oborožena in nenasilna, sta komplementarni, posebej za tiste, ki so še vedno v Ukrajini. In tudi za nas, ki razmišljamo, kaj pomeni mirovništvo in katere so te poti. Ker delitve, ki so vse globlje znotraj in zunaj Ukrajine seveda kličejo k sodelovanju. Ko se spomnim leta 91′ v Sloveniji in na Hrvaškem, ko so se moji prijatelji odločali, ali bodo vzeli puško ali bodo kot oporečniki izbrali neko drugo pot, vem kakšne globoke razpoke so nastale. Menim pa, da je ena in druga pot legitimna. Tudi iz osebne plati. V takšni agresiji, ko granate padajo po Kijevu, po ukrajinskih mestih, se veliko moških in žensk odloča, da vzamejo orožje. Moramo pa pogledati tudi tiste, ki orožja ne morejo ali nočejo vzeti. In graditi prostor tudi za njih. /…/ Za mirovnike je, ko traja vojna, najvažnejša naloga podpora žrtvam, preživelim in oporečnikom. /…/ Nekateri bodo rekli, ko definirajo žrtev, da so žrtve samo ubiti in pogrešani, drugi bodo seveda govorili tudi o ženskah, pa tudi o moških, ki so preživeli posilstva in seksualno nasilje v vojni in o vseh, ki so zaprti v taboriščih in zaporih. Dokumentiranje vseh teh kršitev človekovih pravic in kršitev mednarodnega humanitarnega prava se že dogaja. V Ukrajini na srečo so ljudje in organizacije, ki delajo odlično delo dokumentiranja. So seveda tudi tožilci, delno tudi policija. To se ne dokumentira samo v Ukrajini, dokumentira se tudi v Rusiji, seveda v tej vojni ni samo ene plati« 𝐕𝐞𝐬𝐧𝐚 𝐓𝐞𝐫𝐬̌𝐞𝐥𝐢𝐜̌, mirovna aktivistka, direktorica Dokumente, ustanoviteljica Antiratne kampanje

»Evropa se je absolutno premalo angažirala. Sprejela je neke ukrepe, tudi sankcije, ki danes škodujejo samo Evropi, ne pa Rusiji oz. Amerika kuje dobičke. Na osnovi te vojne se je spremenila celotna struktura v Evropski uniji. Nikoli nismo imeli cenzure. Ne v Ameriki je niso imeli, ne v 1. Svetovni vojni, ne v 2. Svetovni vojni. Zdaj se uvaja cenzura. V Nemčiji, ko je prišlo do razstrelitve teh dveh plinovodov, so želeli narediti raziskavo, objaviti, ugotoviti kaj se je zgodilo, a so jim prepovedali. O tem se sploh ne piše. /… / En krak tega plinovoda, še vedno ga Britanci niso uspeli razstreliti do konca, še zmeraj dela. V Nemčiji ne bi bilo nobene krize, če bi tisti plin še vedno pritekal. Ampak nemška vlada si pod pritiskom Amerike tega ne upa storiti. Danes imamo začetek velike gospodarske krize v Nemčiji, ki se bo prenesla na ostale evropske države. Nemška podjetja selijo svojo proizvodnjo v Ameriko. Združene države kujejo velike dobičke z oboroževalno industrijo, Rusom se praktično ne pozna, ker so se jim dohodki od nafte povečali, čeprav jo prodajo manj, in tretja je pa Kitajska, ki čaka v ozadju. Mi pa kupujemo rusko nafto preko Indije trikrat dražje. Kupujemo ameriški plin sedemkrat dražje kot je v ZDA. Evropa se bo zaradi te vojne deindustrializirala. In kaj se bo zgodilo? Zaradi ocen, da bo Rusija šla naprej, da je Ukrajina samo ena država in da se bo ta njihov imperializem samo še širil, bomo prisiljeni povečati stroške za oboroževanje, ekonomska situacija se bo v Evropi absolutno poslabšala, žrtev bo socialna država. Model socialne evropske države je absolutno na preizkušnji oz. dvomim, da bo preživel vso to situacijo. To pomeni, da je vojna v Ukrajini sprožila res dolgoročne negativne posledice, predvsem za Evropo. Ne samo, da bo možno evropsko atomsko bojišče, ampak tudi v družbenem, socialnem, gospodarskem pogledu smo se soočili z neko krizo, za katero se ne ve, kako se bo rešila. Ker kaj je problem? Da nimamo državnikov z vizijo. /…/ Evropa se ne zna postavit na svojo stran, ne Francozi, ne Nemci. Francozi govorijo o evropski vojski, Nemci govorijo, da bodo oni prevzeli. Skratka, tudi na tej ravni ni neke enotne politike in posledica je, da Evropa postaja absolutni privesek ZDA in Kitajske ter praktično ni sposobna neke avtonomne akcije.« 𝐝𝐫. 𝐔𝐫𝐨𝐬̌ 𝐋𝐢𝐩𝐮𝐬̌𝐜̌𝐞𝐤, publicist, novinar in strokovnjak za mednarodne odnose; Forum MI: Kako končati vojno in vzpostaviti mir?

Vljudno vabljene_i tudi na naše prihodnje dogodke v okviru niza MISLITI MIR, ki jih bomo sproti najavljali:

Kaj se je zgodilo z mirovnim gibanjem?

Geostrateški spopadi in vloga periferije

Kritično mišljenje, cenzura in propaganda v času vojne

Kakšna bosta Ukrajina in svet po vojni?

Kulturni večer

Predavanje Jurija Šeliaženka, mirovnega aktivista iz Ukrajine

*

Za podporo se zahvaljujemo Akademiji za gledališče, radio in televizijo Univerze v Ljubljani.