Nevladniki: Za odgovorne politike in za zakon, ki krepi javno zdravstvo

»Kaj narediti v času, ko politika ne posluša ljudi? Odgovor je preprost – postaviti ji je treba jasna vprašanja in zahtevati jasne odgovore.« Tako je novinar Mladine Jure Trampuš pred dvema letoma, v času vlade Janeza Janše, strnil razloge, zaradi katerih je nastala do zdaj zagotovo najširša civilno-družbena koalicija pri nas, Glas ljudstva. Ta je pred lanskimi volitvami pred politike postavila 138 zahtev in danes spremlja, kaj od obljubljenega je dejansko izpolnila nova vlada Roberta Goloba. Obljubila je namreč veliko – tudi ali zlasti na področju krepitve in dostopnosti javnega zdravstva ter ustavitve privatizacije, kjer pa rezultatov in dejanskih sprememb ni. Civilna družba bo zato v državni zbor prinesla predlog interventnega zakona s podporo 5000 volivk in volivcev, ki naslavlja najakutnejše težave, odziv koalicije pa bo pokazal, kaj aktualna vlada zares ščiti.

Foto: Borut Krajnc

Kako je nastal Glas ljudstva?

»Vse se je začelo septembra 2021, ko smo se na sestanku srečale okoljske organizacije in se strinjale, da je pred supervolilnim letom 2022 treba nekaj skupaj narediti, se povezati,« pravi ena od pobudnic nastanka Glasu ljudstva Gaja Brecelj iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotere. Iniciativa je naslovila zlasti dve izvorni težavi: vse nižjo volilno udeležbo in vse večjo izločenost ljudi, volivk in volivcev, iz oblikovanja političnih odločitev.

Na predlog za povezovanje se je zelo hitro odzvalo zelo veliko organizacij z različnih področij. »Vsi smo videli, kaj se dogaja v nekaterih sosednjih državah in kam lahko gremo. Strinjali smo se, da moramo v predvolilnem času namesto populizma v ospredje pripeljati teme, ki pestijo ljudi in so pomembne za prihodnost,« pravi Gaja Brecelj. Iniciativa se je širila spontano: iz očitnega širokega nezadovoljstva ljudi, povezanega z največjim upadom demokratičnih standardov v zgodovini samostojne Slovenije in avtoritarnimi potezami takratne vlade, je nastala široka in vsebinska koalicija Glas ljudstva. V nekaj mesecih pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, aprila 2022, je Glas ljudstva tako združeval več kot sto civilnodružbenih organizacij in več tisoč posameznic in posameznikov iz celotne države in z različnih področij delovanja ter formiral zahteve politiki.

Prek javnih tribun, zbiranj, anket in številnih drugih aktivnosti so organizacije in posamezniki iz Glasu ljudstva v predvolilnih mesecih med ljudmi – tudi »na ulici« – zbirali odgovore na vprašanje, kje vidijo težave, in jih skupaj s strokovnjaki s posameznih področij strnili v skupno kar 138 zahtev politiki. Zahteve pokrivajo praktično vsa področja, od vladavine prava in človekovih pravic, pravičnega podnebnega prehoda in zaščite narave, dostojnega dela in socialnih pravic, kulture in svobode medijev, dostopnega javnega zdravstva, dostopnih stanovanj do razvoja izobraževanja in znanosti ter globalne pravičnosti. Izvajanje zahtev v Glasu ljudstva budno spremljajo.

Predvolilne zaveze vlade: po obetajočem startu – zastoj

Tri stranke, ki so po volitvah sestavile vlado, to so Gibanje Svoboda, SD in Levica, so se zavezale k uresničitvi 122 zahtev. In kje so te zaveze danes? Kako jih vladna koalicija uresničuje?

»To so zdaj njihove zaveze ljudem, ne zgolj naše zahteve,« pravi Gaja Brecelj in podaja skupno oceno: »Od teh treh strank, Gibanja Svobode, SD in Levice, smo pričakovali več.«

Tudi Katarina Bervar Sternad iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, kjer izvajajo monitoring izpolnjevanja predvolilnih zavez vladne koalicije na področjih  vladavine prava in človekovih pravic ter demokracije in reforme političnega sistema, pravi: »Po pomembnih začetnih korakih, s katerimi so odpravili zlasti veliko slabih rešitev prejšnje vlade, smo v obdobju, ko so potrebne rešitve kompleksnejše in je na preizkušnji verodostojnost te aktualne politike. Jasno je že, da veliko obljubljenega skoraj zagotovo ne bo uresničenega, a vendar se do konca mandata še veliko da speljati, če bi imeli voljo.«

Aktualno in podrobno oceno o izpolnjevanju vseh 122 predvolilnih zavez, danih civilni družbi, bodo predstavniki Glasu ljudstva sicer vnovič podali v decembru ali najkasneje v januarju 2024.

Prvo poročilo so, spomnimo, podali 14. marca letos. Poročilo je takrat pokazalo, da je vlada Roberta Goloba v prvih mesecih izpolnila zgolj osem od 122 danih predvolilnih zavez, še dvanajst jih je izpolnila delno in jih še 54 imela »v izvajanju«, sočasno pa je že zastalo izvajanje šestih zavez, 36 zavez je bilo še nedotaknjenih, šest danih zavez pa je vlada že prelomila. Med povsem nedotaknjenimi zavezami, recimo, so bile takrat zaveze s področja varstva okolja in narave, medtem ko so med redke izpolnjene zaveze takrat spadale odprava škodljivih določil in posledic protikoronske zakonodaje pa odprava finančnih ovir za tuje študentke in študente ter sprejem novega pravilnika o poklicnih boleznih in zakona o zaščiti žvižgačev. Med izpolnjene zaveze je bila po marcu (kot deveta izpolnjena zaveza) dodana tudi zaveza, da bo zagotovljena neodvisnost programskega in nadzornega sveta javne RTV Slovenije; marca je bila ta zaveza izpolnjena le formalno, saj je nov zakon bil sprejet, ni pa se izvajal; novi organi RTV v sestavi, neodvisni od političnih strank, so se konstituirali po maju 2023 , ko je Ustavno sodišče odpravilo sklep o začasnem zadržanju nekaterih določb novega zakona. Med nedotaknjenimi zavezami je bila recimo marca tudi predvolilna zaveza Svobode, SD in Levice, da se bo povečala obdavčitev kapitala.

Katere zaveze pa je vlada že do marca po oceni Glasu ljudstva celo prelomila? Recimo zavezo o preusmeritvi v ekološko in rastlinsko prehrano, saj gre sprejet Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 v nasprotno smer, pa tudi zavezo o uvedbi progresivnega nepremičninskega davka, s katerim bi financirali gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj. Hkrati je (takrat še) vladna služba za digitalno preobrazbo na ravni EU podprla tehnologije biometričnega nadzora in tako ignorirala zavezo ter pozive civilne družbe k prepovedi oziroma vpeljavi dodatnih varovalk. Vladna koalicija je že marca prelomila tudi zavezo, da bo prepovedala »popoldansko delo« zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih. »Skupni imenovalec zahtev Glasu ljudstva na področju zdravstva, ločitev javnega in zasebnega sektorja, ostaja nenaslovljen,« je že marca opozoril dejavni član iniciative Glas ljudstva, sicer nekdanji minister za zdravje Dušan Keber.

Nova, aktualna ocena, kako Golobova koalicija izpolnjuje 122 zavez, bo torej znana v kratkem, monitoring v nevladnih organizacijah ravnokar izvajajo. Na vprašanje, kaj tudi pod Golobovo vlado ostaja težava, Katarina Bervar Sternad (PIC) in Gaja Brecelj (Umanotera) izpostavljata pomanjkljivo transparentnost zakonodajnih postopkov, kjer obstajajo mnoge vzporednice s preteklim obdobjem; velik ostaja delež postopkov, ko se – pogosto tudi pod krinko »kvaziurgentnosti« – zakoni sprejemajo po skrajšanem postopku, kar izključuje možnost kakovostnega sodelovanja javnosti. Ministrstva z nevladniki, ki namesto države izvajajo vrsto ključnih nalog, sodelujejo zelo različno, še pravi Katarina Bervar Sternad, kot zgledno izpostavlja recimo sodelovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na pravosodnem ministrstvu je pri tematikah vzpostavljen »dialog«, pri notranjem ministrstvu pa gre pod aktualnim ministrom in pri akutnih temah, kot sta migracije in zakon o tujcih, za »zgolj leporečenje«.

Foto: Janez Zalaznik

Podprimo zakon za javno zdravstvo!

Eden od največjih preizkusov za aktualno vlado je in bo zagotovo zdravstvo, kjer pa rezultatov (niti po za javno blagajno zelo dragih »eksperimentalnih rešitvah« bivšega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana) ni. Ena ključnih pridobitev evropskih demokracij po drugi svetovni vojni, to je univerzalno dostopno in solidarno financirano zdravstveno varstvo, se ruši naprej.

In ravno na tem polju je zdaj odprto največje prizadevanje civilne družbe: od 10. oktobra teče zbiranje 5000 podpisov volivk in volivcev, potrebnih za vložitev interventnega zakona za zaustavitev rušenja javnega zdravstva v zakonodajni postopek. Soavtor zakona in njegov ključni »promotor« Dušan Keber pa pravi, da so potrebne overjene podpise zbrali, da pa jih vsekakor želijo zbrati čim več do petka, 8. decembra, ko je zadnji dan zbiranja. »Razlogov za to je več, od večje legitimnosti predloga do, nenazadnje, rezerve, ki je potrebna zaradi birokratskega dlakocepljenja, v katerem so recimo izločeni podpisi, ker nekdo pri svojem naslovu namesto ‘ulica tainta’ napiše okrajšavo ‘ul. tainta’,« pravi Keber.

In kaj zakon z uradnim imenom Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS-B) predvideva? Predlagatelji izpostavljajo tri cilje zakona: prvič, skrajšati čakalne dobe na prve preglede in ostale storitve; drugič, zagotoviti vsakemu prebivalcu dostop do osebnega zdravnika (po zadnjih podatkih že okrog 140.000 pacientov nima izbranega osebnega zdravnika); in tretjič, zaščititi in okrepiti javno izvajanje zdravstvene dejavnosti. Predlog, ki bi veljal le do sprejema ustreznih sistemskih rešitev, predvideva, da se prekličejo vsa obstoječa soglasja za delo zdravnikov izven matične institucije; dovoljenja za delo v dvojni praksi bi lahko izdale le ustanove ali oddelki, ki so ministrstvu posredovali akcijski načrt skrajševanja čakalnih vrst in lahko izkažejo, da nimajo nedopustno dolgih čakalnih dob in da že v polnosti izkoriščajo vse svoje kapacitete za dodatno delo za zdravnike, ki presegajo vzpostavljene delovne normative.

»S predlogom ne napadamo vlade, ampak ji skušamo pomagati, da bi razumela probleme, ki jih imajo ljudje brez zdravnika,« pravi Keber, ki meni, da bi teklo zbiranje podpisov za isti zakon pod prejšnjo vlado povsem drugače: »Podpise zbiramo ob novi vladi, za katero še zmeraj veliko število volivcev upa in verjame, da ve, kaj dela. Sam sem prepričan, da ravno rešitve, ki jih prinaša predlog, omogočajo prave ukrepe, njihov sprejem pa bi vladi pomagal, ne pa ji škodil.« Dodaja še: »Ko bo zakon v državnem zboru, naj ga preberejo in preučijo ter seveda dopolnijo in popravijo – če pa ga bodo le zavrnili, bo to pomenljiv signal.«

Komentator Dela Janez Markeš je nedavno iniciativo Glas ljudstva in njihova prizadevanja glede zakona za rešitev javnega zdravstva označil za »edino vitalno fronto v Sloveniji, politično in sistemsko gledano«, z ljudsko podporo zakonu pa da bi moral premier dobiti signal, ime česa je (bila) v očeh ljudi izvolitev Roberta Goloba pred letom in pol. »Ne za vzpostavitev novega Sončnega kralja, ampak za izpolnitev nekih sistemskih in pa sploh družbenih nujnosti, ki so bile zelo ogrožene z Janšo,« je dejal Markeš.

Prihodnost Glasu ljudstva

In kaj bo Glas ljudstva v prihodnosti? »Glas ljudstva je iniciativa, ki se mora nadaljevati, saj ni vezan na to vlado, ampak je namenjena ljudem, volivkam in volivcem,« pravi Katarina Bervar Sternad. Tudi pred naslednjimi volitvami nameravajo v civilni družbi izpeljati širok posvetovalni proces, bistveno bolj z vključitvijo tudi lokalnih skupnosti in organizacij.

Seveda je tudi za samo iniciativo to prvo obdobje učna ura, zlasti v spoznanju, da je moč tako široke, neformalne iniciative v sodelovanju, potrpežljivem usklajevanju in solidarnosti, v odpovedovanju soliranju, v skupnem delovanju za javno dobro.