Nevladniki: Za obrambo novinarstva v javnem interesu

»Večkrat na teden imamo klice, kot sta: Kje je Jadranka? Lahko dobim Cirmana?* Povemo, da jih tukaj ni, ker smo Društvo novinarjev Slovenije in jih usmerimo na naslove medijev. Tega je v zadnjih dveh letih ogromno, veliko več kot prej,« pravi Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije (DNS) – stanovskega društva z dolgoletno tradicijo, ki ima trenutno dobrih osemsto članov in status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev. Društvo se je v prvih štirih mesecih letos odzvalo na aktualno dogajanje z mediji, zlasti javnimi, že s štiriindvajsetimi pozivi oziroma stališči.

Zgodovina Društva novinarjev Slovenije je povezana z vsaj dvema letnicama, 1905 in 1944. »Za slovenske razmere je značilno, da so se naši predhodniki lotili stanovske organiziranosti po dveh tirih: leta 1904 je urednik Slovenca Ivan Štefe ustanovil Slovensko časnikarsko društvo, ki pa je menda ostalo samo na papirju. Tako bi lahko kot naš začetek označili 28. marec 1905, ko je Fran Govekar sklical ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Za prvega predsednika so izvolili dr. Frana Zbašnika, pisatelja in urednika Ljubljanskega zvona, kolektivno pa so se včlanili v Svaz slovanských novinaru,« začetke društva na spletni strani društva povzame Branko Maksimovič, ki je bil predsednik društva v letih 1997–2001. Društvo novinarjev se ima sicer, in to ima zapisano tudi v statutu, za naslednika dveh nekdanjih društev; omenjenega Društva slovenskih književnikov in časnikarjev iz leta 1905 ter kasnejšega Slovenskega časnikarskega društva, ki je bilo ustanovljeno oktobra 1944 na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Čeprav je društvo v času Jugoslavije ves čas delovalo v okviru jugoslovanskega združenja novinarjev, je ohranilo samostojnost.

Pomembne spremembe je društvo uvedlo v letih 2001–2002, razlaga Špela Stare, ki se je takrat kot strokovna sodelavka tudi zaposlila na društvu in je danes ena od dveh zaposlenih, ob Anastazii Stepić. »Ločnica je bila postavljena med novinarstvom in oglaševanjem. Zlasti športne ‘sekcije’ društva, ki so dobivala sponzorska sredstva za organiziranje tekmovanj in druženj, so se odcepile v samostojna društva. Iz članstva v društvu so bili takrat izločeni tudi člani, ki so hkrati opravljali direktorske in uredniške funkcije, ter tisti, ki so poleg novinarstva opravljali z njim nezdružljive dejavnosti. S tem je bila dosežena pomembna profesionalizacija društva,« razlaga Stare. Te spremembe, kateri stranski učinek je bilo sicer nekolikšno zmanjšanje števila članov, je uvedel takratni predsednik društva Grega Repovž, zdaj urednik Mladine.

Novembra 2007 je nastalo še eno novinarsko društvo, Združenje novinarjev in publicistov, ki je vzpostavilo paralelni sistem – vključno s častnim novinarskim razsodiščem, ki pa na članstvo v Društvu novinarjev ni vplivalo.

»Društvo novinarjev povezuje novinarje, zastopa njihove interese in je povezano s stanovskimi organizacijami v tujini. Aktivno se zavzemamo za svobodo govora, dostop do informacij, avtorske pravice in varovanje virov ter za zagotavljanje sistemskega okvirja za delovanje novinarstva in medijev – seveda, če nas vlada razume kot sogovornike, kar je v zadnjih dveh letih povsem odsotno. Spremljamo in opozarjamo na napade na novinarje – vzpostavili smo platformo za prijavo napadov, veliko se ukvarjamo z izobraževanem novinarjev,« aktualne dejavnosti društva opisuje Anastazia Stepić, ob Stare edina zaposlena na društvu, sprva predvsem producentka festivala Naprej/Forward, zdaj pa tudi skrbnica članstva.

Trenutno so, na primer, na spletni strani društva praktični napotki mednarodne in evropske zveze novinarjev za novinarje, ki gredo v Ukrajino. Društvo je lani sprožilo v javnosti široko podprto donacijsko kampanjo za Slovensko tiskovno agencijo, #zaobSTAnek, potem ko je vlada prekinila plačilo javne službe. V dveh krogih donacijske akcije je zbralo 387.323,94 evra za STA.

Špela Stare (desno) in Anastazia Stepić.

Politični vrh spodbuja napade na novinarje

Na začetku omenjeni posamezniki, ki kličejo na društvo, želijo novinarjem in novinarkam ter urednikom in urednicam različnih medijev nekaj sporočiti ali z njimi nekaj razčistiti.

To je, poudarja Stare, zgolj fragment stanja v družbi, ki ga povzema že januarja lani objavljeno poročilo društva o napadih na novinarje. V poročilu je analizirano triletno obdobje (2018, 2019 in 2020) in ki se konča z opozorilom: »Celotni prostor se radikalizira in postaja vedno bolj strupen. Delo novinarjev je v takšnih razmerah čedalje bolj nevarno.«

Poročilo povzema vrsto napadov na novinarje, od primerov fizičnega nasilja, groženj in sramotenja do spletnega nadlegovanja in sistemskih pritiskov. Posebej opozarja na »neprecedenčne napade na novinarje in medije«, to je napade, ki od nastopa vlade pod vodstvom Janeza Janše prihajajo iz samega političnega vrha. Premier se je največkrat lotil javnih medijev, torej RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije. Posebej neprecedenčna, milo rečeno, je komunikacija Janše na Twitterju: »Sledi mu vojska sledilcev, ki jim je zgled tako po tem, na koga naj naslovijo svoje napade, kot tudi po tem, kakšen stil naj pri tem uporabijo. Skupaj z mediji, ki jih je SDS ustanovil, določa agendo, tarče in vsebino komunikacije. Oznako za novinarje ‘presstitutes’ oziroma prestituti, prestitutke, uporabljajo avtoritarni voditelji od Trumpa, Modija do Janše. Danes je to najbolj razširjena žaljiva oznaka za novinarje tudi v slovenski ‘tvitosferi’.«

Kljub stalnim očitkom o pristranosti in ideološkosti, ki na društvo letijo zlasti s portalov vladne stranke, so v poročilu zbrani tudi napadi nanje. »Razmišljamo, da z naših avtomobilov, kamer in drugih tehničnih pripomočkov umaknemo logotipe Nova24TV, saj smo že večkrat bili tarča verbalnih, zdaj tudi fizičnih napadov. Varnost naših novinarjev in snemalcev je vendarle na prvem mestu,« je v poročilu citiran direktor Nova24TV Boris Tomašič.

Poročilo sicer posebej opozarja na epiloge napadov na novinarje: »V redkih primerih, v katerih so napadi na novinarje dobili sodni epilog, so bile vse dosojene kazni pogojne. Ker Slovenija nima sistema kaznovalnih odškodnin, so tudi odškodnine v civilnih postopkih nizke.«

Nujna sprememba medijske zakonodaje

Poročilo je zgolj eden od »produktov« društva, s katerim opozarjajo in odgovarjajo na probleme. Eden med njimi je zagotovo nujnost sprememb medijske zakonodaje, saj obstoječa vladajoči politiki omogoča zlorabo medijev.

»Krivda za nastalo stanje zagotovo ni le na aktualni koaliciji na čelu z Janezom Janšo, ki je na oblasti zadnji dve leti. Vedelo se je, kakšna je zakonodaja, kdaj je bila sprejeta, zakon o RTV Slovenija julija 2005, in s kakšnimi cilji,« meni Stare. Opozarja na veliko razliko v »politični volji«: »Ko se desna vlada odloči nekaj izpeljati, na vseh nivojih političnega procesa zagotovi podporo in stvar uresniči – mimo vseh svaril in tudi mnenj stroke. V levih vladah so kulturno ministrstvo, ki je pristojno tudi za medije, pogosto dobile koalicijske stranke z nekompetentni kadri, zlasti porazno z vidika znanj in kompetenc je bilo prav področje medijev. Če strnem: desne vlade so na področju medijev destruktivne in učinkovite, leve pa skušajo biti konstruktivne, ampak so nekompetentne ali pa neučinkovite v dokončni izpeljavi.«

Stare hitrim spremembam zakonodaje, ki so pogosto manj premišljene, ni naklonjena, saj utegnejo (p)ostati stalnica. Zagotovo pa je dejstvo, da je referendum zaradi spremenjenih referendumskih pravil trenutno težje dobiti kot leta 2010; takrat je, spomnimo, nov zakon o RTV, ki bi zamenjal obstoječega iz leta 2005, padel ob manj kot 15-odstotni volilni udeležbi.

Med  24 odzivi in pozivi, ki jih je Društvo novinarjev objavilo v prvih štirih mesecih letos, so številni povezani z javno radiotelevizijo, RTV Slovenija. Zadnji poziv se nanaša na imenovanje Jadranke Rebernik za odgovorno urednico informativnega programa TV Slovenija; društvo je pri tem opozorilo na nezakonitost in protiustavnost postopka, pozvalo pa je tudi k ugotavljanju odgovornosti generalnega direktorja v tem postopku. Društvo je marca s petimi organizacijami (Sindikat novinarjev Slovenije, Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Aktiv MMC, Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja na tej fakulteti) pozvalo Urad vlade za komuniciranje k takojšnjemu prenehanju pritiskov na novinarje, ki jih izvaja prek t. i. »analiz poročanja RTV Slovenija«.

Med sistemskimi ureditvami, ki terjajo nujne in takojšne zakonske regulacije, je tudi področje lokalnih medijev ter »medijev« v solastništvu političnih strank in politikov.

Statusi novinarjev

Kot omenjeno, je v društvo novinarjev trenutno včlanjenih dobrih osemsto novinarjev, tudi upokojenih. Društvo je v letih 2016/17 odigralo zelo pomembno vlogo, saj je opozarjalo na  davčno in stroškovno optimizacijo, ki jo medijske hiše izvajajo prek neupravičenega siljenja novinarjev v samozaposlitev – sledili so inšpekcijski nadzori v več medijih in prisila, da novinarje, ki delajo redno, tudi formalno redno zaposlijo. »Po aktualnih podatkih je samozaposlenih, torej prek s. p.-jev četrtina novinarjev, takrat je bila kar tretjina,« pravi Stepić. Ker novinarstvo ni ločena dejavnost po klasifikaciji dejavnosti, je sistematično sledenje težko; društvo posebej zbrane podatke, ki omogočajo analizo, dobiva s sodelovanjem Statističnega urada RS.

Sogovornici opozarjata tudi na status samostojnega novinarja, ki je ob pomanjkanju interesa ministrstva za kulturo izgubil svoj smisel in v obstoječi obliki ne izpolnjuje svojega namena, to je ugodnejše davčne obravnave ali zagotavljanje drugih pravic za samostojne novinarje, ki niso v delovnem razmerju (za več kot polovični delovni čas) in ki ne opravljajo druge dejavnosti. Trenutno ima ta status 57 novinarjev, v zadnjih petih letih ga je pridobilo pet novinarjev, kaže razvid na spletni strani ministrstva za kulturo. Upad zanimanja za vpis v ta register kaže podatke, da je bilo konec leta 2013 v razvid vpisanih 245 novinarjev. Novinarji so zdaj izgubljeni v množici drugih samostojnih podjetnikov in so, kljub temu da je njihovo delo v pomembnem javnem interesu, izenačeni z njimi.

Članstvo v DNS preneha z izstopom, z izbrisom, s smrtjo ali z izključitvijo člana; v zadnjih dvajsetih letih je upravni odbor k izstopu pozval le eno članico.

Čeprav društvo deli usodo številnih članskih organizacij, torej staranje in upadanje članstva, pa sta zadnji dve leti opozorili na nujnost kolektivnega zastopanja in nastopanja. Na to kaže, na primer, pod okriljem društva decembra lani ustanovljen Aktiv novinarjev Radia Slovenija in oživljanje ter aktivacija nekaterih drugih aktivov, ki predstavljajo društveno organiziranost po medijih in regijah.

Avtorica: Monika Weiss

*Jadranka Rebernik je odgovorna urednica na Televiziji Slovenija, Primož Cirman je novinar portala necenzurirano.si.