Nevladniki: Reševanje človeka, preden se je prisiljen naučiti preživetja na ulici

Sedimo za mizo v skromno opremljeni, a čisti kuhinji. Gospa, ki naju je sprejela, je visoko noseča in kmalu pričakuje petega otroka. Mlajša hči se igra s hišnim ljubimcem, ki naju je sprejel z laježem. Gospa pove, da sta oba z možem brezposelna in da s socialnimi transferji pridejo skromno skozi mesec. A še nedolgo tega je nad družino visel Damoklejev meč evikcije. Kaj bi v tem primeru? »Veliko Sem razmišljala o tem,« pove in doda, da bi vsaj nekaj časa z družino brez dvoma pristali na ulici.

Družina živi v enem izmed stanovanj, oddaja jih javni stanovanjski sklad. Najemnina je temu primerno precej nižja od tržne, stroški pa ne, saj upraviteljev ne zanima, ali so v stanovanjih socialno ogroženi ljudje. A družina je s socialnimi transferji in nekaj malega prihodkov iz priložnostnih del nekako shajala. Potem pa se je ob rutinskem podaljševanju dovoljenja za bivanje tujcev v Sloveniji postopek na upravni enoti za moža zavlekel. S tem so mu zamrznili socialne transferje, ostal pa je tudi brez možnosti za zakonito opravljanje dela. Denarja za položnice naenkrat ni bilo več.

Gospa pove, da je bila kot majhen otrok med izbrisanimi prebivalci Slovenije, potem so se z družino selili med Bosne in Hercegovine in Slovenijo, kjer je naposled dobila dovoljenje za stalno prebivanje. Soproga je spoznala v Bosni in Hercegovini, potem pa sta se preselila v Slovenijo. Do zapleta na upravni enoti so se lahko skromno preživljali, potem pa se je začel grmaditi dolg.

Reševanje iz brezna dolga

»V njihovem primeru situacija še ni bila tako kritična,« mi pove sodelavka društva za samopomoč brezdomcev Kralji ulice, ki je najbolj aktivna na program preprečevanja deložacij. »Temeljni namen programa je rešiti problem brezdomstva, še preden ta nastane.« Tako v programu sodelujejo s stanovanjskim skladom, ki jih pokliče, kadar pride do težav s katerim od najemnikov, »nato pa mi poskusimo skupno reševati nastalo situacijo«. V primeru te družine so najprej s posredovanjem na upravni enoti pospešili postopek pridobivanja dovoljenja, nato pa naredili načrt odplačevanja dolga, ki bo družini še omogočil znosno življenje.

A pomoč se ne ustavi le pri položnicah in finančnem načrtovanju. »V tem primeru smo tudi pomagali mlajši hčeri, ki ima težave v šoli. Skupaj smo potem organizirali inštrukcije in še danes super sodelujemo. Tudi napredek je pri deklici opazen,« mi razloži, ko se posloviva od družine. »Veliko stvari se da rešiti s pogovorom, medsebojnim zaupanjem in načrtovanjem. Mi se najprej pogovarjamo, potem pa iščemo rešitve.«

Kako se ločiti od nakopičenih predmetov?

Večina primerov, kjer ljubljanski stanovanjski sklad k sodelovanju povabi Kralje ulice, je povezana z dolgovi, ki nastanejo iz takšnih ali drugačnih razlogov. Druga, večja skupina pa se nanaša na problem »hrčkanja« oziroma kopičenja predmetov. Gre za ljudi, ki zaradi psihološke težave ne želijo zavreči stvari in v ekstremnih primerih njihova bivališča postanejo popolnoma neprimerna za bivanje.

»Večinoma se na nas obrnejo, ko je zadeva tako daleč, da postane sosedom nevzdržno, lahko zaradi smradu, saj nekateri skladiščijo tudi pokvarljive stvari, lahko gre pa za zbiranje ki se, ko je stanovanje prepolno, preseli pred vrata ali na hodnik in sosedje seveda niso veseli.« Obenem mi razloži, da je v Sloveniji težko dobiti ustrezno strokovno pomoč za te ljudi. »Po navadi se skušamo z njimi pogovarjati in jih počasi pripravljati na to, da se poslovijo od določenih stvari.«

Neplačane položnice in kavni madež na fasadi

Naslednja postojanka programa preprečevanja deložacij so bivalne enote v Ljubljani. Gre za nekdanji samski dom, kjer imajo stanovalci na voljo skromno nekaj kvadratnih metrov veliko sobico s skupno kuhinjo, kopalnico in straniščem. Bivalne enote so namenjene socialno najbolj ranljivim ljudem z najnižjimi prihodki. Najemnina je skromna, stroški, kjer si upravniki spet obračunajo svoje storitve ne glede na socialni položaj ljudi v objektu, so porazdeljeni. Kljub temu pa se tudi v bivalni enoti zgodijo težave. Tako že na vhodu spoznam uporabnika, ki mu, kot pravi, grozi deložacija. Hiter pregled njegove mape pokaže, da je spregledal eno položnico, tako da bo njegova težava kmalu rešena.

Precej večje težave ima moški srednjih let, h kateremu se napotiva kasneje. V bivalnih enotah so določena pravila glede nočnega miru, obiskov in nenazadnje tudi časa prihoda nazaj v bivalno enoto. Napotiva se k fantu srednjih let, ki ima za seboj že nekaj kršitev hišnega reda. Nazadnje se je sprl z enim izmed stanovalcev. Zdaj pa je v težavah, saj je med pitjem kave ponesreči polil skodelico in s kavo umazal fasado zgradbe.

Razpetost med posteljo in osebno svobodo

Ko ga obiščeva, se je že lotil čiščenja. Rezultat je sicer zmerno uspešen, a fant vseeno ni prepričan, da dovolj, da bi ga obvaroval pred deložacijo. Sodelavka Kraljev ulice ga ob tem opomni, da je tudi soba v zelo slabem stanju, kar zadeva higieno. Skupaj se zato lotimo čiščenja sobe, kjer po celi sobi leži perilo; tam so umazani krožniki in pribor; vsak kotiček skriva novo presenečenje.

Fant nad čistilno akcijo ni navdušen. Ko naju sodelavka Kraljev za hip zapusti, mi potoži, da je bivalna enota sicer dobro zatočišče, zlasti pozimi. »Ampak je kot v zaporu. Ne smeš nobenega pripeljati, da pri tebi prespi, moraš se javit do ure. Nič ne moreš delati. Ampak je pa postelja,« mi potarna, preden mi pove, da je prav zaradi tega zadnji dve noči prespal spet na ulici, saj se je dobil z dekletom – prav tako brezdomko – ki ga ne more pripeljati v svojo bivalno enoto.

Ko nov začetek postane zadnja postaja

Kljub omejitvam, in resnici na ljubo ne prav idealnim sanitarijam, pa je povpraševanje po bivalnih enotah tako veliko, da se na sobo čaka nekaj let. Za brezdomce bivalna enota lahko pomeni prvi korak v normalizacijo vsakdanjega življenja. A pogosto je scenarij drugačen; to  izvem ob obisku prostora, namenjenega druženju, kjer so na steni slike iz preteklih dogodkov v organizaciji Kraljev ulice. »Tega ni več, pa tega gospoda tudi ni več,« mi našteva sodelavka Kraljev ulice.

Za marsikoga je rešitev nastanitvenega problema tudi trenutek, ko se telo počasi vda desetletjem zlorab alkohola, drog in vseh ostalih tveganjem, ki prihajajo v paketu z življenjem na ulici. »Včasih dobim občutek, kot da jih na ulici pri zdravju drži adrenalin, ko pa to ni več potrebno in se pomirijo, pa nastopijo zdravstvene težave,« mi zamišljeno pove. Oskrba terminalno bolnih uporabnikov društva Kralji ulice je sicer pereča tema. Dogajali so se primeri, ko so bolnišnice odpuščale nemočne uporabnike in so jih iz bolnišnic pripeljali zvečer pred vrata CSD-ja in jih tam pustili. Dogajalo se je tudi, da so zaposleni v društvu menjali plenice in skrbeli za osebno higieno uporabnikov.

Iskanje ustrezne pomoči

Ko se odpraviva iz bivalnih enot, naju pozdravi še en uporabnik Kraljev ulice. Gre za starejšega možakarja, ki ima težave z duševnim zdravjem. Trenutno ima rešeno vprašanje nastanitve, saj najema majhno stanovanjce, a kot izvem, je zaradi njegovih epizod na trenutke tako moteč, da ga gotovo čaka deložacija. »Ne vem, kaj bo z njim. Mislim, da se tudi sam ne zaveda, kako resna je situacija,« mi pozneje pove sodelavka Kraljev ulice. »On je v svojem svetu in sedaj je prepričan, kako mu bodo na pomoč priskočili znani odvetniki in rešili njegovo stisko.« Sicer mi pojasni, da je na splošno velika težava iskanje pomoči za ljudi, ki imajo duševne težave in so obenem moteči okolici.

Pobeg od zlorab … v nove zlorabe

Podobno specifičen pa je, kot mi pojasnijo v Kraljih ulice, položaj brezdomih žensk. Moja naslednja sogovornica je ena izmed izkušenejših ljubljanskih brezdomk. Izhaja iz problematične družine, kjer je bila prisotna preprodaja in pogosta uporaba drog, ima pa tudi izkušnjo zlorabe v družini.

Zaradi disfunkcionalnega okolja je pobegnila od doma in pri 13 letih postala brezdomka. »Vsi so vedeli, da je na ulici 13-letna punčka, pa noben ni naredil nič,« mi pripoveduje. Ranljivo dete pa ni ostalo neopaženo ljudem, ki so jim (pre)mlada dekleta spolno vznemirljiva. »So me tudi prodajali,« mi govori nepovezano o svojih izkušnjah. Te izkušnje so jo privedle tudi do tega, da si je vselej iskala partnerja – bolj zaradi zaščite kot zaradi ljubezni. »Če si sama na ulici, si lahek plen za vse. Vsak te lahko zlorabi, oropa ali kaj podobnega, če pa se ve, da imaš nekoga, je bolje.« V takih okoliščinah je tudi zloraba drog in alkohola pobeg pred realnostjo.

Preživetvene strategije izpostavljenih in ranljivih

Tako je začela tudi s partnerjem, s katerim sta še vedno skupaj. »Najprej sem bila z njegovim bratom, potem je pa on en dan rekel, ti boš moja in jaz sem rekla ok.« Pove o ne preveč romantičnem začetku njene zveze. Kljub nenavadnim začetkom pa sta skupaj že več let. »Delava pizdarije po Ljubljani,« se nasmeje. V tem času sta sicer dobila tudi otroka, a ga je CSD odvzel, saj sta v določenem trenutku spet pristala na ulici.

V tem času sta se poskušala zanesti tudi na svojo iznajdljivost in na tak način svojo stanovanjsko problematiko reševala včasih tudi s pomočjo drugih ljudi, ki so ju začasno vzeli pod streho. To so sicer običajne preživetvene strategije, mi kasneje pojasnijo v Kraljih ulice. Ko jo povprašam, zakaj se kot mlado dekle ni obrnila po pomoč na uradne institucije, pa začne iz nje bruhati jeza. »Pa saj so vsi vedeli, da je majhna punčka zunaj. Kaj so naredili? Nič. Dekle tudi ne skriva svojega odpora do policije, saj je bila od njih deležna posmeha in tudi, kot sama pravi, včasih nasilja. Dogodkov zaradi nezaupanja do inštitucij ni prijavila.

Spirala med zlorabami

Čeprav je dekle dolgoletna uporabnica društva, pa so izkušnje v društvu z brezdomnimi ženskami precej drugačne. »Nekaj časa se obrnejo k nam po pomoč, potem pa jih dalj časa ne vidimo več, preden se v določenih primerih vrnejo,« mi pove sodelavka društva.

Pogosto dekleta v brezdomstvu končajo po pobegu iz odnosov, v katerih je prisotna zloraba. A kmalu ugotovijo, da so kot dekleta na ulici precej bolj ranljiva, zato ni neobičajno, da se vrnejo k prvotnemu partnerju. Se pa zgodi tudi, da – tako kot moja prejšnja sogovornica –  poiščejo drug partnerski odnos, ki ponuja zaščito. A tudi ta odnos po navadi vključuje izkoriščanja in zlorabe in je samo nova etapa vrtenja v krogu med zlorabo in ranljivostjo brezdomstva. V društvu si zato prizadevajo, da bi z uporabnicami vzpostavili trajnejši stik za nudenje pomoči in podpore pri prekinitvi tega začaranega kroga.