Nevladniki: Policija mora proteste omogočati, ne povzročati eskalacij

»Z monitoringom oziroma opazovanjem protestov se na eni strani nadzira potencialno prekomerno uporabo sile s strani policije, hkrati pa morebitno nasilno delovanje protestnikov- provokatorjev, ki s svojim ravnanjem ostalim onemogočajo uresničevanje pravice do mirnega protesta,« pomen monitoringa protestov povzema dr. Barbara Rajgelj, pravnica in ena od ustanoviteljev Pravne mreže za varstvo demokracije (PMVD). Slednjega PMVD izvaja že več mesecev na protestih, ki redno potekajo v Ljubljani.

Pravna mreža za varstvo demokracije je iniciativa, ki je po skoraj letu epidemije v začetku letošnjega leta vzklila iz civilne družbe zaradi razmer, ki jih je v več segmentih družbe povzročila sedanja vlada in pomenijo odklon od vrednot demokracije in vladavine prava.

Ustanoviteljice PMVD so štiri nevladne organizacije, ki združujejo pravno in zagovorniško znanje na področju varstva človekovih pravic in demokracije; to so Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC, Amnesty International Slovenija, Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open z nekaj posamezniki in posameznicami.

Predstavnice PMVD ob vložitvi pobude na ustavno sodišče marca letos, za začetek postopka za oceno ustavnosti oz. zakonitosti odloka, ki je prepovedoval zbiranje ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2. V zadnji vrsti od leve: Katarina Bervar Sternad (PIC), Anuška Podvršič (PMVD), Nataša Posel (AI); spredaj: Barbara Rajgelj (Open) in odvetnica Jasna Zakonjšek. (Foto: Monika Weiss)

Široka mreža odvetnikov in pravnih strokovnjakov

PMVD svoje poslanstvo uresničuje prek široke mreže pravnih strokovnjakov in odvetnikov iz cele države. Eno temeljnih in najprepoznavnejših poslanstev PMVD je nudenje pravne pomoči vsem, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih z zagroženimi visokimi kaznimi. PMVD je od ustanovitve januarja letos z odvetniško mrežo pomagala – z odgovori, napotitvijo ali vložitvijo pravnih sredstev – že v okrog tisoč primerih. Ravno sredi novembra je, na primer, uspela ustavitev postopka zoper znanega pesnika in igralca Andreja Rozmana – Rozo. Umetniku je globo v 333 evrov izrekla policija zaradi sodelovanja na protestu julija lani, ko je več posameznikov in posameznic bralo ustavo na zagrajenem Trgu republike. Sodišče je odločilo, da je »storilec« eno od svojih temeljnih ustavnih pravic, to je pravico do zbiranja in združevanja, manifestiral z mirnim branjem ustave pred parlamentom, s tem pa da ni ogrožal ne varovanega objekta (parlamenta) ne drugih ljudi v bližini, zato je postopek ustavilo. O tem, ali je policija trg zagradila zakonito, se sodišče, na žalost, ni izreklo.

Ob pomoči ljudem v pritožbenih postopkih se PMVD ukvarja s sistemskimi intervencijami; izdala je več pravnih mnenj, pozivov odločevalcem in odzivov na aktualne poteze nosilcev moči. Z vidika pravice do protesta je bila prelomna zmaga na ustavnem sodišču junija letos, s katero je sodišče ugotovilo neustavnost vladne prepovedi shodov. Pri tem je poudarilo, da se pravice do protesta tudi v epidemiji ne sme omejevati bolj, kot je to nujno potrebno. Z majem letos pa je PMVD – zopet v zavezništvu s civilno družbo – začela opravljati še eno pomembno nalogo, to je monitoring protestov. Vzpostavljen je prvič v zgodovini države. Pravica do protesta je namreč ena temeljnih demokratičnih pravic. Kot je zapisalo ustavno sodišče v omenjeni odločitvi: »Vpliv na proces oblikovanja politične volje s protesti je še toliko pomembnejši, ker ima običajno posameznik, za razliko od velikih združenj in kapitalsko močnih akterjev, omejen dostop do medijev in s tem tudi do javnega izražanja mnenja o javnih zadevah. Protesti v obliki zbiranj so še posebej pomembni, kadar predstavniki oblasti ne uvidijo morebitnih napačnih tendenc in nepravilnosti v lastnem odločanju oziroma jih zavestno dopuščajo ob upoštevanju interesov zgolj določene vplivnejše družbene skupine. S tega vidika svobodno izvrševanje pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj deluje kot stabilizator v družbi, ki omogoča posameznikom, da javno izrazijo in prediskutirajo svoje nezadovoljstvo, jezo in kritiko.«

Monitoring zaradi ravnanj policije

Protestniški val se je začel 28. februarja lani v Ljubljani s shodom Proti koaliciji sovraštva, po formiranju nove vlade marca pa nadaljeval z rednimi protivladnimi protesti, tj. petkovimi protesti. Zadnje mesece so postali redni še sredini protesti, na katerih protestniki zahtevajo predvsem odpravo protikoronskih ukrepov.

Vlada je že lani protestne shode s sklicevanjem na epidemijo pomembno omejevala z odloki, več mesecev celo prepovedovala. Udeležence je policija takrat udeležencem protesta množično izrekala globe vsaj 400 evrov, za kaznovanje pa je zadoščalo »izražanje mnenja«.

PMVD je že ob ustanovitvi januarja letos »oblasti in represivne organe« pozvala, naj se na mirne proteste prenehajo odzivati z represijo in sankcioniranjem, kar se pa ni zgodilo. »Mirni, torej nenasilni protesti preko izvrševanja svobode izražanja in zbiranja, tudi kolektivnega zbiranja, so pravica, ne privilegij. Policija pa mora mirne proteste omogočati, ne omejevati,« so takrat opozorili v PMVD. Posebej so izpostavljali 21. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki od držav ne pričakuje le pasivnega dovoljevanja mirnih zbiranj, ampak so države oziroma njeni organi dolžni taka zbiranja aktivno omogočati.

Opazovalki protestov PMVD. (Foto: arhiv PMVD)

A stanje na protestih se je poslabševalo, v PMVD so se zato odločili za monitoring. »Monitoring smo začeli izvajati konec maja letos zaradi vse več opozoril, da policija na protestih, ki so nenasilni, uporablja prekomerna sredstva. Ta opozorila so se okrepila zlasti po protestu 21. maja,« razlaga pravnica Anuška Podvršič, ena ključnih sil PMVD. V petek, 21. maja, so protestniki protestirali proti vladni podpori Izraelu; vlada je namreč v času spopadov med Izraelom in Palestino, ki so terjali več smrtnih žrtev, na vladni stavbi na Gregorčičevi ulici izobesila izraelsko zastavo. Na protestu so nekaj protestnikov, predvsem Palestincev, policisti odpeljali in zadržali v policijskem pridržanju, očividci na družbenih omrežjih so pričali o policijskem nasilju in prekoračitvi pooblastil. Že teden dni kasneje so opazovalci PMVD – šlo je za prostovoljce in prostovoljke, ki so šli čez posebno izobraževanje –, prvič izvajali monitoring, označeni z vijoličimi brezrokavniki in napisom »Opazovanje protestov PMVD«.

Po poletnem premoru je PMVD z monitoringom zopet začela jeseni. Po protestu v torek, 5. oktobra, kjer je policija izdatno uporabila solzivec, kjer je po uradnih poročilih več oseb potrebovalo zdravniško pomoč in je bilo lažje poškodovanih več policistov, je PMVD začela izvajati monitoring tudi na protestih proti kovidnim ukrepom, ki zdaj redno potekajo ob sredah.

»Nemirne« taktike policije na mirnih protestih

Ali prisotnost opazovalcev PMVD na protestih vpliva na ravnanje policije?

»Po opazovanjih zdaj že vrste protestov – tudi sredinih – lahko strnem, da policija svoje naloge še vedno ne opravlja tako, kot bi morala. Naloga policije je ljudem omogočiti pravico do mirnega protesta, pri tem delovanju pa bi se morala policija v celoti izogibati ravnanjem, ki bi jih ljudje razumeli kot nadlegovanje ali ustrahovanje. Ko je protest miren, bi se morala policija vzdržati tudi recimo snemanja protestov s kombijem, kar je postalo stalnica,« razlaga Anuška Podvršič in opozori na taktike policije, s katerimi ta na sicer povsem mirnih protestih izzove eskalacije.

»Na praktično vseh protestih, kjer smo izvajali opazovanje, smo opazili, da gre policija v neki točki v množico – pogosto celo po koncu mirnega shoda, in začne izvajati legitimacije. Pojasnil, zakaj od ljudi zahtevajo dokumente, so pomanjkljiva, nenavadna ali jih sploh ne dajo, čeprav so legitimiranemu dolžni pojasniti, zakaj želijo njegove osebne dokumente. Za sprožitev identifikacijskega postopka bi namreč moral obstajati sum, da je nekdo storil ali nameraval storiti kaznivo dejanje ali prekršek,« pravi.

Opiše enega od nedavnih primerov, ki so ga zaznali pri monitoringu: »Bil je že konec protesta, povsem mirnega, govorec na mikrofonu se je poslovil z: »Se vidimo naslednjo sredo.« Potem pa je šla policija med ljudi, začela od nekaterih zahtevati dokumente in ena od udeleženk ga ni želela pokazati. Odpeljali, skoraj odvlekli so jo v marico in na sedež policije na Šubičevo ulico, kamor so zaradi nestrinjanja s temi ravnanji policije nato odšli še protestniki. Menimo, da bi se policija morala takih ravnanj povsem vzdržati.« Udeleženka se je kasneje obrnila na PMVD in povedala, da so ji na vprašanje, zakaj so jo legitimirali, rekli, da zaradi hoje po cesti pred ustavnim sodiščem. »Cel protest je šel po ulici pred ustavnim sodiščem in to sklicevanje na kršenje cestnoprometnih predpisov je po mnenju PMVD neupravičeno. V konkretnem primeru je šlo za kratkotrajno hojo po precej neprometni ulici. Cestnoprometni predpisi se v tem primeru umaknejo pravici do protesta. A policija pač išče pravne podlage za izrekanje glob in zdaj, ko ne more več izrekati glob zgolj zaradi izražanja mnenja, se sklicuje na kršenje cestnoprometnih predpisov.«

Anuška Podvršič nadaljuje: »Že to, da se med protestom stopi na cesto, je dovolj. Potem na megafon, ki je že v manjši množici povsem neslišen, med gibanjem protestnikov ukažejo, naj stopijo s ceste nazaj na pločnik. Ta »ukaz« izrečejo praviloma le enkrat in ga nihče ne sliši, okaraktizirajo pa ga kot navodilo. To je zadosti, da udeležencem protesta pri izreku glob dodajo še prekršek »neupoštevanje ukaza uradne osebe«, kar pomeni plus približno 300 evrov globe.« Inovativnost pri iskanju pravnih podlag za izrekanje glob je policija pokazala že novembra lani, ko je potekal t. i. petkov protest iz avtomobilov, policija pa je protestnike kaznovala zlasti zaradi neupravičenega hupanja in neprimerne uporabe smernikov. »Ti primeri še niso dobili epiloga na sodišču,« še doda Anuška Podvršič.

Utrinek z enega od petkovih protestov, 8. oktober 2021 (Foto: STA, https://servis.sta.si/fotoservis#!a/100760/1087672)

Onemogočanje dostopov do institucij

Nataša Posel iz Amnesty International, soustanoviteljice PMVD, kot sporno prakso policije izpostavlja tudi onemogočanje dostopov do institucij: »Policija redno onemogoča potek protestov pred institucijami, ki so jim sporočila namenjena. Tako, na primer, je bil na zadnjih protestih onemogočen dostop do stavbe vlade na Gregorčičevi ulici in do predsedniške palače, ravno tako protestnikom niso dovolili, da bi se zadržali pred stavbo ustavnega sodišča. S fizičnim pritiskom in grožnjo kaznovanja je policija tudi dosegla, da se je oktobra protest umaknil izpred stavbe ministrstva za kulturo.« Sogovornica opozarja, da se morajo po mednarodnem pravu protesti omogočati na lokacijah, kjer so vidni in slišani s strani tistih, ki so jim namenjeni. PMVD je zaradi oviranja dostopov do institucij prosila policijo za pojasnilo, vendar ga še ni dobila.

Po mnenju Nataše Posel vse omenjeno tudi predstavlja izrazit odklon od večletne prakse, ko je policija preusmerjala in urejala promet – ne da bi preprečevala potekanje shodov tudi po ulicah. »Kadar gre za povsem mirne protestov, imajo ti ukrepi policije očitno zgolj namen ustrahovati protestnike in jih odvračati od udeležbe na shodih. Policija bi se morala izogibati takim ravnanjem – poleg tega, da je z vidika zagotavljanje pravice do protesta to nedopustno, so lahko taki pristopi prav tisti, ki tvegajo, da situacija postane napeta ali pa celo eskalira v nasilno,« dodaja.

Pomen monitoringa – večja varnost

In zakaj je monitoring protestov pomemben in ga je smiselno izvajati? »Ključen namen je podpreti pravico do protesta. Ljudje moramo imeti možnost, da na varen in miren način, skupaj z drugimi, torej na javen in množičen način, izrazimo naša mnenja, tudi kritike dela vlade, in na ta način sodelujemo pri javnih zadevah. Pri opazovanju protestov spremljamo zakonitost ravnanja policije pa tudi ravnanja protestnikov in morebitnih drugih – protiprotestnikov ali provokatorjev, na koncu pa poročamo o ugotovitvah. Vsa poročila objavimo na spletni strani. Verjamemo, da predvsem z opazovanjem ravnanja policije prispevamo k varnosti – in občutku varnosti – udeležencev in udeleženk javnih zbiranj,« pove Nataša Posel.

Anuška Podvršič meni, da policija prisotnost opazovalk in opazovalcev PMVD vsekakor zazna: »Kar je dobro, saj vedo, da opazujemo.«

Monitoring omogoča kakovostnejšo zaznavo dogodkov, saj ga izvajajo usposobljeni opazovalci, ki poznajo pravice protestnikov in hkrati dolžnosti pa tudi omejitve uporabe pooblastil in sile s strani policije. Ugotovitve opazovalcev, vedno so razvrščeni v pare po dva, je mogoče uporabiti tudi v postopkih, ko se ljudje pritožijo zoper delo policista, ker se ne strinjajo z njegovim dejanjem pri opravljanju nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. »Izkušnje iz prakse kažejo, da ta mehanizem za nadzor nad delom policije ni najbolj objektiven, postopki se praviloma končujejo v prid policistov, ljudje pa ga ne doživljajo kot nepristranskega. V prihodnje bi ugotovitve opazovalcev lahko prispevale zunanji, neodvisen pogled na dogajanje na protestih in dvignile zaupanje javnosti v smiselnost tovrstnih postopkov, ki je trenutno relativno nizko,« pravi Barbara Rajgelj. Poročilo policije za prvo polovico leta 2021 navaja, da je bilo vloženih skupno 194 pritožb zoper delo policistov; od 68 pomiritvenih postopkov je bilo v osmih ugotovljeno, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi, pred senatom je bilo obravnavanih 35 pritožb, od katerih jih je bilo osem prepoznanih kot utemeljenih.

Protest nasprotnikov pogoja PCT 5. oktobra 2021 (Foto: STA, https://servis.sta.si/fotoservis/1086869)

Velike razlike med monitoringom sredinih in petkovih protestov Anuška Podvršič ne opazi, na petkovih so opazovalcev PMVD že bolj vajeni. »Na sredinih dobivamo veliko vprašanj, kdo nas pošilja in kdo plačuje. Povemo, da smo Pravna mreža za varstvo demokracije, da se financiramo z donacijami in da izvajamo monitoring protesta, ker se nam zdi pomembno, da imajo možnost izvrševati pravico do mirnega zbiranja in izražanja.« Ker opazovalci nosijo maske, je to na zadnjih dveh srednih protestih povzročilo nekoliko razburjenja med udeleženci. »Shoda se je udeležilo večje število ljudi, ki nasprotujejo nošenju mask, mi pa smo jih imeli in vprašanja so bila zato pričakovana. A povemo, da se kot opazovalci ne ukvarjamo s sporočilom shoda, se do njega z ničemer ne opredeljujemo, pač pa smo tam le zaradi opazovanja ravnanj policije in morebitnih izgredov. S tem se pogosto konča, nekateri pa so vztrajni, kar seveda ni prijetno. Se pa nikoli do zdaj s strani udeležencev protestov nisem kot opazovalka počutila ogroženo.«

Ravno vprašanje pomena strinjanja ali nestrinjanja s sporočilom protestov je eno od vprašanj, ki ga je potrebno razčistiti na izobraževanju za opazovalce. »V praksi se pri opazovalcih včasih pojavi notranja dilema, zlasti v smislu: ali lahko kakovostno izvajam monitoring protestov, z vsebino katerih se absolutno strinjam oziroma ne strinjam? Opazovalci pravico do protesta morajo razumeti kot vrednoto samo po sebi, saj niso zagovorniki protestniških vsebin, ampak zgolj dodatne oči in ušesa, ki potencialne izvajalce (oblastnega) nasilja s svojo prisotnostjo opozarjajo, da bo nasilje opaženo. Seveda imajo tudi protesti vsebinske meje dopustnega: če bi protestniki javno pozivali k nasilju ali nestrpnosti, bi opazovalci v svojem poročilu tudi na to morali opozoriti,« dodaja Barbara Rajgelj.

Doslej so v okviru PMVD usposobili že okoli 40 opazovalk in opazovalce. »In iz te baze trenutno izvajamo dva monitoringa tedensko,« pove Nataša Posel. Na usposabljanju posebno skrb namenjajo varnosti samih opazovalcev in ozaveščanju, da so na protestu v vlogi neodvisnega in nevtralnega opazovalca. »To pomeni, da tam nismo kot udeleženci, ampak je naša naloga objektivno zaznavati dogajanje in ravnanja policije in udeležencev. Res je ta preskok za nekatere lažji, za nekatere težji, zgodilo se je že, da je oseba izstopila iz skupine opazovalk in opazovalcev, ker se ni strinjala z vsebino protesta, katerega opazovanje smo načrtovali – in v tem primeru je bila to seveda pravilna odločitev. Svoboda izražanja je prav tista, ki jo ščitimo, četudi se s samimi stališči ne strinjamo.«