Napadi na civilno družbo v Sloveniji: pregled značilnosti napadov, komunikacijski nasveti za nevladnike in priporočila za izboljšanje zaščite
14. 1. 2021 | Mediji
Ustvarjanje sovražnega okolja in uvajanje omejitev za delovanje nevladnih organizacij in posameznikov, ki se kritično odzivajo na kršitve človekovih pravic, zlorabe oblasti ter na uveljavljanje partikularnih političnih in korporativnih interesov namesto javnega interesa, je pojav, ki ga raziskovalci opažajo v številnih evropskih držav in narašča tudi v Sloveniji.
Tarče sovražne retorike in omejitev so zlasti organizacije in posamezniki, ki delujejo na področjih varstva človekovih pravic, preučevanja migracij ter zagovarjanja pravic beguncev in priseljencev, varstva narave in okolja, pravic oseb LGBTI, enakosti spolov, boja proti diskriminaciji, zagovarjanja delavskih pravic itn.
V okviru projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, ki ga izvajamo s podporo programa Civitates Mreže evropskih fundacij, smo pripravili poročilo Značilnosti napadov na civilno družbo v Sloveniji (avtorica Brankica Petković). Tipologija napadov vključuje oteževanje sistemskega položaja, sodelovanja v postopkih, dostopa do informacij in sredstev za financiranje; prekinitev pogodbe o sofinanciranju projekta; poskus odvzema prostorskih pogojev za delovanje; finančne pritiske z globo; grožnje s sodnimi postopki in dejanska uvedba sodnega postopka z grožnjo plačila odškodnine vladajoči stranki; onemogočanje spletnega komuniciranja s kibernetskimi napadi na spletno stran; uporabo policijskih ukrepov in sredstev za omejevanje civilnodružbenega delovanja; profesionalne diskreditacije in poskuse kompromitiranja javne podobe in legitimnosti delovanja organizacije in kritičnih posameznikov; dezinformacije o finančnem stanju organizacije; osebne diskreditacije in objavljanje informacij in dezinformacij o osebnih okoliščinah; nadlegovanje, zastraševanje itn.
V okviru projekta smo skupaj s partnersko organizacijo Društvom novinarjev Slovenije izvedli več delavnic in pripravili več priročinkov z nasveti za nevladnike in novinarje, kako uporabiti pravna in komunikacijska sredstva pri odzivanju na napade. Pred kratkim smo izdali publikacijo Komuniciranje nevladnih organizacij v primeru napadov in omejevanja njihovega delovanja (avtoric Damjane Ponedelek in Barbare Krajnc) ter Priporočila za izboljšanje zaščite novinarjev in nevladnih organizacij (avtorice Jasne Zakonjšek). V okviru projekta je hkrati partnerska organizacija Pod črto izvedla raziskavo in objavila 30 člankov o medijskem lastništvu v Sloveniji. Projekt v podaljšani fazi nadaljujemo v letu 2021.
