Nagrade Evropske unije za raziskovalno novinarstvo podeljene 25 novinarjem iz sedmih držav kandidatk za članstvo v EU

Z letošnjo podelitvijo nagrad 25 raziskovalnim novinarjem se zaključuje triletna Regionalna shema za nagrado Evropske unije za raziskovalno novinarstvo na Zahodnem Balkanu in v Turčiji, ki jo je ustanovila Evropska unija in jo izvaja regionalno partnerstvo civilnodružbenih organizacij pod vodstvom Mirovnega inštituta.

Najboljše zgodbe s področja raziskovalnega novinarstva, objavljene v letu 2016, so bile izbrane in kasneje nagrajene na ločenih natečajih v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Kosovu, Makedoniji, Srbiji in Turčiji, sedmih državah kandidatkah za članstvo v EU.

Regionalna shema za nagrado Evropske unije za raziskovalno novinarstvo na Zahodnem Balkanu in v Turčiji je v treh letih (2015 – 2017)  izmed skupno 679 nominirancev nagradila 88 raziskovalnih novinarjev za delo na 64 objavljenih zgodbah. Spolna struktura nagrajencev je pokazala, da je bilo med nagrajenimi novinarji več moških (60%) kot žensk (40%). Posebnega pomena je podkategorija nagrade za najboljšo zgodbo mladega raziskovalnega novinarja, kamor se je z vsakim letom prijavilo več novinarjev, kar nam pokaže na porast zavesti o pomembnosti raziskovalnega novinarstva med novo generacijo novinarjev v regiji. Po številu nagrad so izstopali novinarke in novinarji Balkanske mreže za raziskovalno novinarstvo (BIRN) v štirih državah ter centrov za raziskovalno novinarstvo (CIN) v treh državah. Ti novinarji so prejeli skoraj tretjino podeljenih nagrad.

Nagrajene zgodbe so pokrivale širok nabor relevantnih družbenih tem, ki odražajo zlorabo moči in družbene nepravičnosti v regiji: korupcija in poneverba v državnih institucijah, nepravilnosti pri podeljevanju in upravljanju javnih sredstev. Med nagrajenimi so bile izpostavljene tudi zgodbe, ki so razkrivale grožnje Romom s smrtjo, pojav feminicida in zlorab otrok v zaporih, verskih ustanovah in območjih političnega konflikta. Novinarsko delo nagrajencev je razkrilo tudi prikrito preskrbo različnih sredstev za vojno v Siriji, nepravilno porabo fonda za repatriacijo beguncev, korupcijo pri vodenju misije EU ter okoljevarstvene katastrofe in njihove posledice za zdravje lokalnih prebivalcev.

Kljub pomenu raziskovalnega novinarstva za krepitev demokracije je proces nagrajevanja novinarskega dela pokazal na pomanjkanje podpore s strani javnih medijskih servisov: le tri od 64 nagrajenih zgodb so bile objavljene v okviru javnega medija.

Več informacij v članku, objavljenem na spletni strani Observatorija medijev v jugovzhodni Evropi, v angleškem jeziku.