Veronika Bajt: Nacionalizem, migracije in sovražni govor

Na Vodnikovi domačiji Center poteka ciklus petih predavanj Vodnik po humanistiki z naslovom Evropa?. Program tokratnih tematskih večerov obsega javna predavanja o Evropi z družbenega, zgodovinskega, teoretskega in političnega vidika. V sredo, 24. 4. ob 19.00 vabljeni na predavanje Veronike Bajt: Nacionalizem, migracije in sovražni govor. 
S serijo predavanj odpirajo pomembne teme evropske preteklosti in se lotevajo vprašanj evropske prihodnosti. Razgrinjajo nesporazume in spore, ki jih je Evropa doživljala skozi zgodovino, ter preverjajo nove zamisli, ki so se porodile in se porajajo v Evropi konec 20. in v začetku 21. stoletja. Serija predavanj temelji na Modri zbirki Delajmo Evropo Založbe /*cf., teme pa se dotikajo naše neposredne izkušnje življenja v sodobni evropski družbi ter kritično spodbujajo k razmišljanju o njeni prihodnosti.
_____________

Serijo nadaljujejo s temo Evropa, migracije in Drugost. 𝗗𝗿. 𝗩𝗲𝗿𝗼𝗻𝗶𝗸𝗮 𝗕𝗮𝗷𝘁, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in članica predsedstva Slovenskega sociološkega društva, nam bo temo predstavila s predavanjem 𝘕𝘢𝘤𝘪𝘰𝘯𝘢𝘭𝘪𝘻𝘦𝘮, 𝘮𝘪𝘨𝘳𝘢𝘤𝘪𝘫𝘦 𝘪𝘯 𝘴𝘰𝘷𝘳𝘢ž𝘯𝘪 𝘨𝘰𝘷𝘰𝘳, ki se sklicuje na knjige Josepa Fontane 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘥 𝘻𝘳𝘤𝘢𝘭𝘰𝘮 (Založba /*cf., 2003, prev. Miro Bajt) in Klausa J. Bada 𝘌𝘷𝘳𝘰𝘱𝘢 𝘷 𝘨𝘪𝘣𝘢𝘯𝘫𝘶. 𝘔𝘪𝘨𝘳𝘢𝘤𝘪𝘫𝘦 𝘰𝘥 𝘱𝘰𝘻𝘯𝘦𝘨𝘢 18. 𝘴𝘵𝘰𝘭𝘦𝘵𝘫𝘢 𝘥𝘰 𝘥𝘢𝘯𝘦𝘴 (Založba /*cf., 2005, prev. Alenka Mercina).

»Kdaj se je rodila Evropa?« se vpraša Josep Fontana in pojasni: »Očitno heterogeni izvor je v nasprotju s tradicionalnim videnjem naše zgodovine; ta si prizadeva iz konteksta izolirati evropsko samobitnost in ves poznejši razvoj pojasniti z izjemnimi in superiornimi predniki, ki so se navsezadnje uveljavili v boju proti retrogradnim grožnjam raznih azijskih in afriških osvajalcev.« (str. 8) Nacionalne identitete se ne morejo ohranjati na ideji kompleksnih in heterogenih stvarnosti, temveč potrebujejo kolektivne zgodovinske mite in predstave o »nas« in »njih«, Drugih, ki so lahko razumljeni celo kot nevarni drugi. »Izvor ‘grškega mita’ so ‘medijske vojne’. Zapisali so, da je ‘Grčija odkrila svojo identiteto zaradi perzijske nevarnosti’ … Težava z opredeljevanjem jih je silila, da so si izmislili pojem ‘barbar’ kot nekakšno zrcalo, v katerem so se ogledovali, da so prepoznavali sami sebe,« zapiše Josep Fontana v knjigi Evropa pred zrcalom (Založba *cf., 2003, str. 9).

Kdo smo Evropejci, Evropejke, kaj je naša identiteta in kaj nas loči od Drugih? Kam »spadajo« in komu »pripadajo« priseljenci? Kako misliti temo migracij v sodobnem času, v svetu vse bolj tehnološko nadzorovanih fizičnih meja na eni in perspektive simbolne (ne)pripadnosti nekaterih ljudi na drugi strani? »Tema migracij ima v Evropi skrajnje negativen predznak. Razlog so svetovni migracijski problemi in evropski strahovi pred rastočim ‘migracijskim pritiskom’,« (str. 7) zapiše že pred dvemi desetletji Klaus J. Bade v obsežnem zgodovinskem pregledu oziroma interpretaciji »preseljevanja po Evropi, v Evropo in iz nje, ki presega obdobja, oblike in države« (Evropa v gibanju. Migracije od poznega 18. stoletja do danes, 2005, str. 12).

Zakoni o nadzoru meje in priseljevanju tradicionalno delujejo kot gate-keeperji, ki opredeljujejo pogoje vključenosti in izključenosti. Glasovi proti priseljevanju vzbujajo zaskrbljenost nad tem, kaj se bo zgodilo z obstoječimi sistemi blaginje zahodnih držav, ko se bodo soočili z vedno večjim številom nedržavljanov, tj. priseljencev. Kako razumeti procese sodobne paranoje do beguncev in predsodke proti migraciji, varnostnizacijo meja in krepitev ksenofobnih stališč v Evropi?
_____________

Napoved prihajajočih predavanj.