Mirovni inštitut prejemnik Priznanja za spodbujanje miru, nenasilja in človekovih pravic ‘Krunoslav Sukić’ 2021
9. 12. 2021 | Človekove pravice in manjšine, Politika
Ponosno in z veseljem sporočamo, da je Mirovni inštitut prejemnik »Priznanja za promicanje mirotvorstva, nenasilja i ljudskih prava „Krunoslav Sukić“«. Priznanje Krunoslava Sukića za spodbujanje miru, nenasilja in človekovih pravic se podeljuje osebam, iniciativam, šolam in organizacijam, ki s svojim delom prispevajo k varovanju in promociji človekovih pravic, spodbujajo kulturo miru in nenasilja ter s svojo angažiranostjo delujejo v splošno dobro. Priznanje že deveto leto podeljuje Centar za mir, nenasilje i ljudska prava, Osijek, Hrvaška.
Obrazložitev nagrade:
Priznanje za promocijo ohranjanja miru, nenasilja in človekovih pravic “Krunoslav Sukić” 2021 s hvaležnostjo podeljujemo Mirovnem inštitutu iz Ljubljane
- za 30 let neprekinjenega ustvarjanja, afirmacije in izvajanja kulture miru;
- za ključno vlogo v začetkih protivojne kampanje v Republiki Hrvaški;
- za povezovanje mirovne politike s strategijami človekovih pravic – zlasti s pravicami najbolj ranljivih;
- za navdih civilnim iniciativam znotraj in zunaj meja Slovenije, teoretičnem oblikovanju ideje civilne družbe;
- za širjenje koncepta miru, ki ni ne pomeni le odsotnost vojne, temveč je povezan s sodobnimi trendi nenasilne strukture skupnosti – kot skupnosti interesov in komunikacije, skupin in posameznikov, regij in svetovnih nazorov, življenjskih stilov in tradicij.
Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije je bil ustanovljen junija 1991 v Ljubljani kot nadaljevanje Gibanja za kulturo miru in nenasilja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v katerem so sodelovali prvi direktor Marko Hren, Vlasta Jalušič, Tonči Kuzmanić, Tomaž Mastnak in drugi. Sodelovanje med ustanovitelji inštituta in aktivisti iz Hrvaške se je začelo leta 1986 pri skupnih akcijah zagovarjanja mirovne politike, zaustavitve gradnje jedrskih elektrarn v Jugoslaviji in podpore izražanja ugovora vesti.
Med največje dosežke Mirovnega inštituta uvrščamo uspešno zagovarjanje pravic 25.671 državljanov, izbrisanih iz registra stalnega prebivališča leta 1992. Šele tožba na Evropsko sodišče za človekove pravice je prinesla zavezujočo sodbo. Ti ljudje že leta, nekateri tudi danes, živijo brez dokumentov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja, možnosti zakonite zaposlitve, šolanja ali odhoda iz države, v nenehnem strahu pred policijo in deportacijo.
Delo Mirovnega inštituta ga nenehno spravlja v konflikt z vladnimi institucijami. Soočajo se z resnimi problemi kot so zelo negotova finančna podpora in grožnja prevzema prostora, v katerem delujejo.
Mirovni inštitut je bil in ostaja navdih, opora, vir in podpora vsem nam, ki smo za temelj svojega življenja in delovanja izbrali mirovniško delo, nenasilje in človekove pravice. To naše priznanje je velika HVALA.
Priznanje posvečamo preminulemu soustanovitelju Mirovnega inštituta Tončiju Kuzmaniću.
Govor Vlaste Jalušič
Dragi prijatelji i prijateljice, drugovi i drugarice, mirotvorci i mirotvorke, uvaženi gosti i gošće, svi vi koji ovaj događaj gledate online.
Još osamdesetih godina, kada smo još mislili da možemo pretvoriti zajedničku državu u demokratsku, upoznala sam neke od vas, aktivistice i aktiviste. Prije nego što je počeo strašni rat, pokušali smo ga zaustaviti. Nažalost, u tome nismo uspjeli, te smo se nužno morali zapitati kako je moguće da je počeo, da nam se dogodio. U Mirovnom institutu smo, zajedno s nekima od vas, razmišljali o pitanju uzroka, odgovornosti, krivnje, pojedinačnih događaja i izlaza, nastojali da ublažimo posljedice i izgradimo mehanizme koji nasilje sprječavaju.
Jedan od glavnih zaključaka koje smo izvukli iz tog rada i razmatranja je – da je glavni uzrok ratova i nasilja poricanje jednakosti. Težnja za jednakošću u radikalnom smislu te riječi stoga je za nas postala glavni moto aktivističkog, zagovaračkog i istraživačkog rada. Ove godine proslavili smo 30 godina rada. Moram reći da sam iznimno ponosna što sam suosnivačica i već 30 godina suradnica Mirovnog instituta.
Priznanje koje nam dajete velika čast nam je i dokaz da naš rad, koji pokriva različita područja, ostavlja tragove i u regiji bivše Jugoslavije i stvara nadu. U ovom vremenu kada nas je napustio jedan od naših suosnivača i dugogodišnji suborac Tonči, kojemu je ova nagrada i posvećena, posebno sam svjesna važnosti nasljeđa i poruka koje ostavljamo novim generacijama: aktivistima i aktivisticama, istraživačicama i istraživačima, javnosti.
Hvala vam na priznanju kojeg sa radošću primamo. Ono je znak onim mladim ljudima koji dolaze ili žele raditi s nama u budućnosti. Obraćaju nam se ne samo zato što im treba posao, već zato što žele biti politički svjesni i aktivni, raditi za dobrobit zajednice, ravnopravnost, demokraciju i ljudska prava.
Žao mi je što fizički ne mogu biti s vama, jer mi je drago što Mirovni institut priznanje dobiva u isto vrijeme kao i drugarice, od kojih jednu dugo poznajem i vrlo cijenim. Od srca čestitam na nagradi svima a posebno tebi draga Mirjana!