Pogovor z misijo delegacije Evropskega parlamenta

Predstavitev stanja na področju vladavine prava v Sloveniji pred Odborom Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, 13. oktober 2021

Predstavil bom pogoje za delovanje civilne družbe in nevladnih organizacij v Sloveniji, ki so se v zadnjem letu in pol izrazito poslabšali. Nikoli doslej nismo bili priča toliko napadom na nevladne organizacije iz najvišjih instanc v državi, zlasti tistih, ki jih vodi in nadzira Slovenska demokratska stranka.

Obstajajo vsaj 3 načini, s katerimi skuša vlada ovirati delo nevladnih organizacij:

1. javno blatenje,
2. krčenje sredstev in uničevanje osnovne infrastrukture,
3. spremembe zakonodaje.

V nadaljevanju bom te metode nekoliko bolj podrobno predstavil.

1. Javno blatenje

Javno blatenje je najbolj pogosta strategija predstavnikov vladajoče SDS in vlade pri obračunavanju s kritičnimi organizacijami in posamezniki. Med nevladnimi organizacijami so tarče zlasti tiste, ki se zavzemajo za človekove pravice, okoljevarstvo, vladavino prava in demokracijo ali ustvarjajo na področju kulture.

Prebral bom primer tvita predsednika vlade iz prejšnjega tedna, v katerem je napadel Mirovni inštitut potem, ko smo pozvali Varuha človekovih pravic, naj razišče policijsko nasilje na nedavnih protestih. Tvit se je pojavil tudi na uradnem profilu slovenske vlade.

Predstavniki vlade v javnosti manipulirajo s podatki o financiranju in delovanju nevladnih organizacij ter jih predstavljajo kot parazite in grožnjo narodu, vse s ciljem, da bi naščuvali javnost proti nevladnim organizacijam in jih ukinili.

Kampanje blatenja potekajo koordinirano in razen objav na družbenih omrežjih zajemajo javne govore predsednika vlade in njegovih strankarskih kolegov, članke v medijih, ki jih ima v lasti in kontrolira stranka SDS ali celo ankete, ki jih SDS pošilja gospodinjstvom v državi.

2. Krčenje sredstev in osnovne infrastrukture

Vlada skuša omejiti delovanje nevladnih organizacij tudi finančno. V rebalansu proračuna za prihodnje leto je zmanjšala sredstva namenjena nevladnim organizacijam na področju kulture za polovico.

Ena prvih potez Urada vlade za komuniciranje po nastopu mandata je bila ta, da je zavrnil izplačilo sredstev za projekte o migracijah in medijski pismenosti, ki so bili odobreni na razpisu leta 2020. Konkretno, Mirovnemu inštitutu so zavrnili izplačilo sredstev zato, ker smo med epidemijo delavnice o migracijah in solidarnosti izvedli prek spleta in ne na šolah, ki so bile takrat zaprte.

Naslednji primer zadeva Ministrstvo za kulturo, ki želi iz stavbe na Metelkovi 6 v Ljubljani izseliti več kot 20 nevladnih organizacij. Stavba je sicer v lasti ministrstva, a je bila s sklepom vlade sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja izrecno namenjena za delovanje civilne družbe. Razlogi za izselitev so predvsem ideološki, saj gre za mednarodno priznane organizacije, ki se ukvarjajo z neodvisno kulturo ter zagovorništvom človekovih pravic in manjšin. Ministrstvo za kulturo na cesto meče tudi 6 knjižnic, ki delujejo na tem naslovu. Na drugi strani je isto ministrstvo nedavno podelilo status organizacije v javnem interesu društvu, ki odkrito širi sovraštvo in nestrpnost in simpatizira s Hitlerjem in nacizmom. O motivih ministrstva veliko pove tudi dejstvo, da so organizacije na Metelkovi 6 dobile pozive za izselitev prav na dan, ko sta bila drugič razglašena epidemija korona virusa in policijska ura. Dialoga z ministrstvom ni bilo mogoče vzpostaviti.

3. Spremembe zakonodaje

Vlada je z zakonskimi spremembami zlasti močno omejila možnost delovanja okoljevarstvenih in naravovarstvenih nevladnih organizacij. Pred spremembo so organizacije s statusom delovanja v javnem interesu imele kot zagovornice narave pravico sodelovati v vseh upravnih in sodnih postopkih, po spremembi pa je bila pravica do pravnega varstva tako rekoč izbrisana.

Ta zakonski predlog je bil podtaknjen v protikoronske zakonske pakete, ki so bili vsi sprejeti po nujnem postopku in brez vsake javne razprave, kar je nasploh značilno za delovanje trenutne vlade. Nevladne organizacije in strokovna javnost so pod vlado SDS izključeni iz priprave zakonskih predlogov. Največkrat ni znano, kje in kako so zakonodajni predlogi nastali, kar povečuje korupcijska tveganja in stranki SDS omogoča obračunavanje z vsem, kar ne sodi v njen ideološki in interesni okvir.

Naj zaključim. Z enakimi metodami kot stranka SDS in vlada napadata nevladne organizacije (blatenje, odrekanje financiranja, zakonske spremembe), se lotevata tudi drugih neodvisnih institucij in kritičnih glasov, npr. Informacijskega pooblaščenca, sodišč, tožilstev, Računskega sodišča, medijev ter kritičnih posameznikov in posameznic. Cilj takšnega delovanja je jasen: onemogočiti institucije in mehanizme nadzora na katerih temelji delovanje pravne države (t.i. checks and balances). To pomeni, da vlada aktivno spodkopava pravno državo in demokracijo v Sloveniji in ju nadomešča z avtokratskim vladanjem.