MIPEX 2020: Integracija migrantov – objava rezultatov za Slovenijo

Indeks politik integracije MIPEX pristop Slovenije k vključevanju migrantk in migrantov označuje kot »enakost zgolj na papirju«. Kot v večini držav Srednje in Vzhodne Evrope, tudi v Sloveniji priseljenci uživajo osnovne pravice in dolgoročno varnost, vendar nimajo enakih možnosti. Integracijska politika je podobna politikam povprečne evropske države. Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami v regiji podobne politike kot Avstrija in Madžarska, in je le malce bolj vključujoča kot sosednja Hrvaška.

MIPEX 2020 meri politike za vključevanje priseljencev v 52 državah na petih celinah: Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki ter Oceaniji. Indeks je celovito orodje, katerega podatki in informacije se lahko uporabljajo za oblikovanje politik, predlogov za spremembe in projektov za doseganje enakosti. Različni kazalniki ustvarjajo večdimenzionalno sliko možnosti migrantov za sodelovanje v družbi na osmih različnih področjih: trg dela, izobraževanje, združitev družine, politična participacija, stalno prebivanje, dostop do državljanstva, nediskriminacija in zdravje. MIPEX je uspešno in prepoznavno orodje, ki ga pogosto uporabljajo različni akterji, kot so npr. oblikovalci politik, nevladne organizacije in raziskovalci, citiran pa je bil v več kot 4.600 dokumentih. Peta izdaja Indeksa politik integracije migrantov (MIPEX 2020), ki jo vodita Skupina za migracijsko politiko Migration Policy Group (MPG) in Barcelonski center za mednarodne zadeve (CIDOB), zajema obdobje 2014–2019.

Razmere na področju integracije so za državljane t. i. tretjih držav, ki posedujejo vse potrebne dokumente za bivanje v Sloveniji, značilne za povprečno državo v MIPEX študiji. Tako kot povprečna MIPEX država (50), je tudi Slovenija dosegla indeks 48/100. Vendar se glavne ovire zaradi neugodnih politik pojavljajo na skoraj vseh področjih integracije, razen na področju združevanja družine, stalnega prebivališča in nediskriminacije, kjer je opaziti določen napredek.

Kar zadeva mobilnost na trgu dela, se Slovenija uvršča med najslabših 10, saj so politike precej neugodne za migrante in njihove družine; delavci, ki niso iz EU, se srečujejo z ovirami in šibkimi usmerjevalnimi ukrepi za dostop do trga dela. Na področju izobraževanja imajo vsi priseljeni učenci pravico in podporo za dostop do obvezne osnovne šole. A družine migrantov na eni in šole na drugi strani še naprej prejemajo premalo podpore za nadaljnje spodbujanje socialne integracije učencev migrantov, kar v Sloveniji ostaja slabost. Tudi zdravje predstavlja šibko točko družbene integracije v Sloveniji, saj se migranti še vedno trudijo v celoti dostopati do zdravstvenega sistema. Čeprav imajo vsi prebivalci s stalnim prebivališčem za daljši čas pravico glasovati na lokalnih volitvah, zaradi česar je Slovenija vodilna v regiji, je politična participacija ovrednotena negativno, saj državljani držav, ki niso članice EU, ne smejo biti člani političnih strank (razen častnih članov) in tudi ne morejo kandidirati na volitvah. Poleg tega so predstavniki priseljencev v Svet za vključevanje tujcev izvoljeni le formalno, brez dejanskega posvetovanja in vključevanja v delo Sveta. Dostop do državljanstva Slovenijo uvršča med 5 držav na dnu lestvice. Dostop do slovenskega državljanstva omejuje zahtevana dolžina bivanja v državi (10 let), ki je ena najdaljših v Evropi, ter zahteva po odpovedi matičnemu državljanstvu.