MI za enakost: Izjava o izglasovani noveli zakona o tujcih

Novela Zakona o tujcih, ki jo je včeraj podprla večina poslancev Državnega zbora (poslanci strank Gibanje Svoboda in Socialni demokrati), je bila priložnost, ko bi trenutna vlada lahko pokazala razumevanje področja migracij in integracije na eni strani ter resni namen in pristop k izboljšanju pogojev za integracijo migrantov v Sloveniji. Vlada je – nasprotno – pokazala, da kompleksnega področja migracij in integracije ne razume ali pa se vsaj nima namena temu področju zares posvečati. Razen področju »varnosti« in »varovanja meje«, kjer pa nadaljuje politiko prejšnje vlade (le da bo žico na meji zamenjala bolj moderna oprema). Zdi se, da je bil edini cilj poenostavitev in pohitritev postopkov za pridobitev dovoljenj za bivanje in delo, saj v Sloveniji na številnih področjih primanjkuje (predvsem poceni) delovne sile.

Veliko je bilo že povedanega in napisanega o problematičnih določbah novega zakona, še posebej glede pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev, ki bodo v Sloveniji delali za manjše plačilo, kot bi bili pripravljeni delati slovenski delavci. Seveda je za uspešno integracijo v družbo pomembno znanje jezika in zmožnost sporazumevanja. Temu tudi nihče ne nasprotuje. Vendar, novela zakona zahteva osnovno znanje slovenščine le od družinskih članov tujih delavcev iz tretjih držav (kar so v Sloveniji še vedno predvsem delavci iz držav nekdanje Jugoslavije), ne pa tudi od delavcev samih (saj ti verjetno ob dolgih delovnikih res ne bodo imeli še časa za tečaje slovenskega jezika?). Prav tako znanja slovenščine ne zahteva od tujih delavcev iz držav EU in njihovih družinskih članov (saj se ti verjetno lahko uspešno integrirajo v slovensko družbo z znanjem angleškega ali katerega drugega jezika?).

Mar to ni direktna in očitna diskriminacija?

Vse, kar smo od večine politikov v zadnjem času slišali in prebrali, lahko strnemo tako: Slovenija potrebuje tuje delavce, ne želi pa njihovih družinskih članov. Pravica do družinskega življenja je zapisana v 7. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ali jo bo Slovenija spoštovala? Novela namreč ne vsebuje varovalk, ki bi preprečevale izgon družinskih članov tujih delavcev iz tretjih držav iz Slovenije po izteku roka za pridobitev potrdila o znanju slovenskega jezika (potrdilo o opravljenem izpitu na ravni A1 ali A2, odvisno od statusa).

Novela Zakona o tujcih, ki jo je včeraj podprla večina poslancev Državnega zbora (poslanci strank Gibanje Svoboda in SD), je bila tudi priložnost za sprejem pravne podlage za ureditev situacije tistih nekaj oseb, ki v Sloveniji živijo že leta oz. desetletja brez statusa (nekateri že vse od izbrisa l. 1992). Do statusa stalnega prebivalca očitno tudi nikoli ne bodo prišli, saj določenih pogojev ne morejo izpolniti – in je edina rešitev, da se spremenijo zakonski pogoji. Tudi na njih je vlada pozabila. Saj so res večinoma že kar v letih in nezmožni za težka fizična dela…