Marko Ribać, nov doktor znanosti

Marko Ribać in komisija: Breda Luthar, Mojca Pajnik (mentorica) in Jože Vogrinc.

Marko Ribać je doktorsko disertacijo v okviru programa usposabljanja pri projektu Digitalno državljanstvo zagovarjal pred komisijo v sestavi Mojca Pajnik (mentorica), Breda Luthar in Jože Vogrinc.

Iz poročila mentorice (Mojca Pajnik):

Avtor izhaja iz teoretskih premis koncepta javnosti (Habermas) in polja (Bourdieu), ki ju postavlja v razmerje s preučevanjem družbenih gibanj kot konstitutivnim delom družbene dinamike. V središču preučevanja je analiza vznika javnosti v času množičnih protestov v Sloveniji v letih 2012-2013, česar se loteva na križiščih socioloških teorij, s konceptualizacijo nekaterih temeljnih protislovij, kot npr. med strukturo in svetom življenja, individualnim in kolektivnim, konsenzom in konfliktom. Znanstvena relevantnost disertacije je v specifični analizi protijavnosti, ki jo avtor vrši na podlagi študija teorij javnosti in družbenih gibanj, empirično gradivo za analizo pa mu predstavljajo intervjuji in fokusne skupine z vidnejšimi akterji in akterkami gibanj. Ključno za razumevanje vznika protijavnosti je obravnava procesov transformacije strukturnih razmerij oz. družbenih polj, česar se M. Ribać loteva z analizo slovenske postsocialistične tranzicije, pri čemer definira specifike slovenskega konteksta v razmahu neokorporativističnega gospodarstva in gospostva v obdobju od 1992 do danes. V zamišljanju strukture doktorskega dela avtor konsistentno sledi načelu metateorije kritičnega realizma, ki predpostavlja metateoretsko enotnost, teoretski pluralizem in metodološko specifičnost. Historična-sociološka analiza protijavnosti, od anarhistične, feministične, marksistične in LGBT+ združuje refleksijo avtonomnih delovanj, analizo publicistike in specifičnih kulturnih, umetniških, aktivističnih in organizacijskih praks. Prostor, ki ga strukturirajo aktivistične skupine, se vzpostavi kot prostor protijavnosti, za spreminjanje dominantnih struktur in procesov kot generatorjev krize v Sloveniji. Nadalje disertacija predstavi kronologijo in dinamiko vstaj, ki se začnejo z množičnimi protesti novembra in decembra 2012 v Mariboru, kjer avtor analizira prefigurativnost gibanj in skupin kot konstitutivnih agensov protijavnosti. Izvirnost disertacije je v obravnavi koncepta protijavnosti na primeru analize vstaj v Sloveniji, kar še ni bilo raziskano in kar avtor stori v dialogu s ključnimi sociološkimi in komunikološkimi teorijami, ki jih reflektira v specifični empirični zgodovinski situaciji slovenske družbe. Podrobno zamišljena in izpeljana teoretska zastavitev, kot tudi skrbno načrtovana empirična študija, pokaže na odliko dela, ki prinaša nove in relevantne rezultate v slovenskem in širšem kontekstu.