Poročilo nevladnikov o vladavini prava 2022: večina vlad EU zanemarja svoje demokracije

Evropska mreža nevladnih organizacij, zagovornikov človekovih pravic in svoboščin »Civil Liberties Union for Europe« je objavila Poročilo o vladavini prava 2022, ki predstavlja stanje svoboščin, demokracije in človekovih pravic v 17 državah Evropske unije. Poročilo za Slovenijo je prispeval Mirovni inštitut.

V letnem poročilu o vladavini prava je razvidna zaskrbljenost organizacij za človekove pravice  v številnih državah EU  zaradi normalizacije izrednih pooblastil, ki so bila sprejeta v razmerah pandemije,  pri čem so  čedalje bolj avtoritarni režimi v takšnih razmerah še bolj kršili demokratične standarde.

Iz 486 strani dolgega poročila evropske mreže nevladnih organizacij Civil Liberties Union for Europe s sedežem v Berlinu, ki povezuje organizacije za človekove pravice iz 19 držav Evropske unije,  je  razvidno,  da se vladni izvrševalci dve leti po izbruhu covid-19 ne morejo ali nočejo odpovedati omejevalnim pooblastilom, sprejetim v času pandemije, ali jih podvreči običajnim demokratičnim nadzorom. Ker so nadzori nad vladami v različnih državah že oslabljeni zaradi neučinkovitih mehanizmov ustavne presoje, omejenega dostopa do sodnega nadzora, nizke ravni javnega posvetovanja in odsotnosti neodvisnih in učinkovitih nadzornih organov, so organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic zaskrbljene, da bi to lahko vodilo do  nadaljnjega in dolgoročnega zmanjševanja parlamentarnega in civilnodružbenega nadzora nad izvršilno vejo oblasti.

Poročilo o vladavini prava 2022  vsebuje celovito oceno stanja človekovih pravic in svoboščin, svobode medijev, neodvisnosti pravosodja, protikorupcijskih mehanizmov in nadzora oblasti v Evropski uniji. Vsebuje najnovejše informacije, ki jih je zbralo in predstavilo 32 organizacij za človekove pravice in svoboščine v 17 državah: Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Češki republiki, Estoniji, Franciji, Nemčiji, Madžarski, Irski, Italiji, Nizozemski, Poljski, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Španiji in Švedski.

Ugotovitve in priporočila, objavljena v  poročilu mreže Civil Liberties Union for Europe,  obravnava Evropska komisija v okviru lastnega  nadzornega mehanizma in v Letnem poročilu o vladavini prava. V okviru priprav tega poročila bodo  pristojni predstavniki Evropske komisije obiskali države članice v prihodnjih mesecih.

Drugi pomembni poudarki poročila so:

• Madžarska in Poljska nadaljujeta drsenje v avtoritarizem, ki pospešeno uničuje demokratične standarde s stopnjevanjem vladnega prevzema nadzora nad pravosodnim sistemom, civilno družbo in mediji, obenem v teh državah vlada omejuje temeljne  človekove pravice in spodbuja delitve, pri čem migrante in druge manjšinske skupine predstavlja kot dežurne krivce za vse. Zelo polarizirana Slovenija je ovita v ozračje sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije,  pomembneži pa  so odgovorni za odvzem sredstev medijem, za vlaganje tožb z namenom zastraševanja, in za grožnje kritičnim glasovom.
• Svoboda medijev in civilna družba sta bili v številnih državah pod dodatnim pritiskom, saj se novinarji soočajo z vedno bolj nevarnim delovnim okoljem, verbalnega in fizičnega nasilja je več kot v prejšnjih letih, tudi s strani policije, pa tudi s sovražnim govorom na spletu in pravnim nadlegovanjem.
• Na splošno poročilo ugotavlja le malo znakov napredka na področju vladavine prava. Večina vlad je dovolila, da so se že obstoječe težave nadaljevale.   Stopnje korupcije so na splošno ostale enake ali se povečale, v različnih državah pa so poročali o pomislekih glede korupcije pri obvladovanju pandemije in pri (zlo)rabi sredstev EU za okrevanje. Organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic se še naprej soočajo z verbalnimi in fizičnimi napadi, pravnim nadlegovanjem in kampanjami obrekovanja. Tarče tega so zlasti tiste organizacije in posamezniki,  ki se ukvarjajo z občutljivimi vprašanji, kot so pravice verskih in etničnih manjšin ter LGBTQI+ oseb, z varstvom okolja in bojem proti policijskemu nasilju. V številnih državah zakoni še naprej nesorazmerno omejujejo legitimno svobodo govora. Enakost žensk in  LGBTQI+ oseb je v številnih državah močno upadla, medtem ko strukturna diskriminacija in rasizem ostajata prisotni po vsej EU. To vključuje rasno profiliranje in policijsko brutalnost ter razširjene kršitve pravic migrantov, vključno s prisilnim vračanjem in zlorabami.

Pozitivno je, da je mreža  Liberties in nevladne organizacije, članice te mreže v državah EU, opazile skromne izboljšave na področju pravosodja v nekaterih državah članicah. Estonija je bila pohvaljena, ker je med pandemijo podprla organizacije civilne družbe z omilitvijo administrativnih pravil in postopkov.  Opažene so reforme pravosodja in napredek v boju proti korupciji na Slovaškem, medtem ko si Italija resno prizadeva zmanjšati preobremenjenost sodišč in dolžino postopkov ter izboljšati svoj sistem izvrševanja kazenskih sankcij. Prav tako je pohvaljena hrvaška vlada zaradi prizadevanj za regulacijo in promocijo  poklicnih in etičnih standardov za spletne medije.

Poročilo za leto 2022 bo na voljo na tej povezavi:
https://www.liberties.eu/f/q3U2FR

Kontakt
Valentin Toth
Odgovorna oseba za komunikacije
valentin.toth@liberties.eu
+4915734590280

Civil Liberties Union for Europe  (Liberties) je nevladna organizacija s sedežem v Berlinu, ki jo sestavlja 19 organizacij članic po vsej Evropi. Njeno poslanstvo je, da  ščiti in zagovarja državljanske svoboščine vseh oseb v Evropski uniji (EU).

Libertiesove organizacije članice 

• Associazione Antigone (Italija)
• Belgian League of Human Rights
• Helsinki Committee (Bugarska)
• Centre for Peace Studies – Centar za mirovne studije (Hrvatska)
• Civil Rights Defenders (Švedska)
• Estonian Human Rights Centre
• Human Rights Monitoring Institute (Litva)
• Hungarian Civil Liberties Union
• Italian Coalition for Civil Liberties and Rights
• Nederlands Juristen Comité voor de Mensenrechten
• Polish Helsinki Foundation for Human Rights
• Rights International Spain
• Gesellschaft für Freiheitsrechte (Njemačka)
• Helsinki Committee (Rumunjska)
• The Irish Council for Civil Liberties
• Mirovni inštitut (Slovenija)
• VIA IURIS (Slovačka)
• VoxPublic (Francuska)