Letno poročilo o delovanju Mirovnega inštituta v letu 2019
12. 3. 2020 | Človekove pravice in manjšine, Mediji, Politika, Spol
V Sloveniji smo podobno kot v drugih evropskih državah priča organiziranim napadom na demokracijo in solidarnost s strani izključevalne in nacionalistične politike. Med tarčami so tudi nevladne organizacije, ki jih desničarski populisti predstavljajo kot parazite in sovražnike naroda, skupaj z migranti_kami, LGBTQ, Romi_njami, muslimani_kami, revnimi in drugimi manjšinami. Za Mirovni inštitut tovrstni napadi niso nič novega, saj smo že vse od ustanovitve pred skoraj 30 leti prejemali grožnje, da bi nas bilo treba zapreti. A zato, ker zlonamerna propaganda nekaterih medijev in političnih strank proti nam ne poneha, zlasti kar se financiranja tiče, smo dolžni izpostaviti naslednja dejstva.
Dejstva: 1.) Vsa sredstva za naše delovanje pridobimo na javnih razpisih v konkurenci najboljših raziskovalnih inštitutov, univerz in nevladnih organizacij iz Slovenije in Evrope. 2.) Delujemo v javnem interesu in pridobljena sredstva namenjamo izključno za izvajanje odobrenih projektov. 3.) Ključni cilj našega delovanja in izvajanja projektov je zagotavljanje enakosti v družbi, ne glede na to, kakšnega političnega prepričanja je posameznik_ca, v kakšni družini se je rodil_la, kakšna je njegova_njena spolna usmerjenost, zdravstveno stanje ali spol.
V preteklem letu smo na inštitutu vodili 37 različnih projektov, kar je podobno kot prejšnje leto. V polju politika smo pričeli izvajati dva temeljna raziskovalna projekta, ki bosta razširila razumevanje političnih prelomov v času post-demokracije: Politični in medijski populizem: »Begunska« kriza v Sloveniji in Avstriji (vodja Mojca Pajnik) ter Prelom v tradiciji: Hannah 
Arendt in spremembe politične pojmovnosti (vodja Vlasta Jalušič). V polju človekove pravice smo pričeli z izvajanjem projektov, ki bodo prispevali k odpravljanju diskriminacije v družbi: Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi (vodja na MI Vlasta Jalušič), Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, ‘rase’, nacionalnosti in/ali vere (vodja Veronika Bajt) ter Vodnik po človekovih pravicah (vodja na MI Iztok Šori). V polju mediji je bila izvedena Študija o možnostih za ohranitev profesionalnega novinarstva v medijskem poslovnem okolju na Zahodnem Balkanu (vodja Brankica Petković), s katero nadaljujemo naša prizadevanja za razvoj demokratičnih medijskih sistemov v regiji. V polju spol smo pričeli sodelovati v temeljnem raziskovalnem projektu Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin (vodja na MI Živa Humer), s katerim nadgrajujemo naša prizadevanja za enakost na področju družin in družinske politike. Tudi v letu 2019 smo izvajali izobraževalne aktivnosti po slovenskih osnovnih in srednjih šolah, za pravne strokovnjake in druge javnosti. Med drugim smo znotraj projekta Enakost – solidarnost – istost (vodja Lana Zdravković) izvajali delavnice o migracijah, znotraj projekta Igraj za spremembo (vodja na MI Živa Humer) pa z dijaki posneli dva video spota, ki obravnavata enakost. Pridobili smo tudi nekaj drugih projektov, ki se bodo pričeli izvajati v letu 2020 in bodo med drugim obravnavali spoprijemanje s sovražnim govorom na Zahodnem Balkanu ter prenos direktive o očetovskem dopustu v slovenski prostor.
Večino naših projektov (20) je (so)financirala Evropska komisija, ki je zagotovila 39 % vseh prihodkov inštituta v preteklem letu. Drugi največji financer je bila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (10 projektov) z 33 % deležem med našimi prihodki. Preostali del zagotavljamo s prodajo storitev na domačem in tujem trgu, zlasti z izdelavo študij. Razen Evropske komisije so bili med financerji iz tujine mednarodne fundacije Civitates, Liberties in Fundacija za odprto družbo. Ostali financerji iz Slovenije so bili Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad vlade za komuniciranje, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije ter Zagovornik načela enakosti. Posebej veseli smo, da smo v letu 2019 ponovno pridobili institucionalno financiranje s strani Fundacije za odprto družbo ter po dolgih letih prizadevanj in tudi sodnih bojev financiranje naše programske skupine Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja (vodja Mojca Pajnik).
Na Mirovnem inštitutu se zavzemamo za gradnjo demokratičnih odnosov in stremimo k horizontalnim oblikam delovanja v družbi in znotraj naše organizacije. Celotno poročilo si lahko preberete tukaj.
Zelo uspešno je bilo preteklo leto tudi na področju znanstvene produkcije. Sodelavke in sodelavci Mirovnega inštituta smo objavili 15 izvirnih znanstvenih člankov, 18 prispevkov v monografskih publikacijah ter 1 znanstveno monografijo. Naš sodelavec Marko Ribać je prejel nagrado Fakultete za družbene vede za najboljšo doktorsko disertacijo (mentorica Mojca Pajnik). Celoten inštitut pa je prejel posebno priznanje Slovenskega sociološkega društva za pomembne znanstvene dosežke in promocijo sociologije v Sloveniji. Naj zato zaključim ta uvod z besedami podpredsednika društva dr. Romana Kuharja ob podelitvi priznanja: »Mirovni inštitut je zaradi tem, ki jih obravnava, pogosto trn v peti, slaba vest družbe, ampak ravno zato ključen, uspešen in nujen.« Sodelavke in sodelavci Mirovnega inštitute se zavezujemo, da bo tako tudi v letu 2020.
Iztok Šori
direktor Mirovnega inštituta
