Letno poročilo 2023

Objavljamo pregled našega dela v letu 2023. Izvajali smo 37 projektov ter raziskovalni program Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja. Ob tem smo si z javnim delovanjem prizadevali za pozitivne spremembe v družbi in sprejemanje strokovno podprtih politik.

UVOD

»Včasih se mi zdi, da sem v prizadevanjih za mir sam. Toda opomnim se, da moram ohranjati in vzbujati upanje. Verjamem, da si vsak človek globoko v srcu in umu želi mir, kljub vsemu nesrečnemu zaupanju v strupeno in vojni naklonjeno družbeno pogodbo. Še naprej si prizadevam za mir z miroljubnimi sredstvi, gradim mirovne institucije, ki nam jih primanjkuje, vzgajam pacifiste, poskušam vključiti več ljudi v resnična mirovna prizadevanja. Včasih mi to uspe in v teh redkih trenutkih imam občutek malega čudeža.«
Jurij Šeljaženko v video nagovoru na dogodku Misliti mir: Prebujenje mirovnega gibanja?, Koper, 17. aprila 2023.

Jurij Šeljaženko je ukrajinski mirovni aktivist, ki odločno zavrača vsakršno nasilje in spodbuja k dialogu, spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic. Opozarja, da je demonizacija katerekoli strani v vojnah politična propaganda. Poudarja, da na obeh straneh konflikta stojijo ljudje, ki so pogosto bodisi zavedeni bodisi prisiljeni sodelovati v boju na življenje in smrt. Bori se za pravico do ugovora vesti in pred sodišči zagovarja moške, ki zavračajo vojaško mobilizacijo. Sodeluje z belorusko mirovniško organizacijo Naša hiša in Ruskim gibanjem ugovornikov vesti. V svojih nastopih govori o tem, da je tudi ukrajinska stran zagrešila tragične napake, kar velja za bogokletno stališče ne le v Ukrajini, temveč tudi v Sloveniji in drugih zahodnih državah; ena od teh je strategija »najprej zmaga, potem mir«, ki v naprej izključuje kakršne koli pogovore, ki bi lahko prekinili pobijanje in pripeljali do miru.

V preteklem letu smo z veliko grenkobe morali sprejeti dejstvo, da Jurij ne bo mogel priti na Mirovni inštitut kot gostujoči raziskovalec, kjer bi preučeval mirovna gibanja in kasneje spoznanja prenašal v svojo domovino. Eno leto smo se trudili, da bi mu uredili vizo, na koncu pa nas je ustavil birokratski kavelj 22, kjer prva institucija ne more storiti nekaj, preden tega ne stori druga institucija, druga pa ne, dokler tega ne naredi prva. S tem ni izgubil le Mirovni inštitut, temveč tudi vsa Slovenija, država, ki je bila utemeljena na mirovništvu.

Kmalu za tem, 3. avgusta 2023, je ukrajinska varnostna služba vdrla v njegovo stanovanje z obtožbo, da opravičuje rusko agresijo, čeprav jo vseskozi obsoja. Zasegli so mu računalnik in ostalo opremo ter ga postavili v hišni pripor, njegove izjave pa preučujejo strokovnjaki za forenzično lingvistično analizo, da bi ugotovili, ali je sovražnik Ukrajine. Zaradi tega smo začeli dvomiti, ali razen birokratskih ovir obstajajo še kakšni drugi razlogi za to, da mu ni bila odobrena viza za Slovenijo.

Jurij Šeljaženko je priprt, ker govori resnico. Tako kot je v zaporu Julijan Assange, ker je razkrival resnico o vojnih zločinih ZDA v Iraku ali Edward Snowden v eksilu, ker je razkrival vseobsežno vohunjenje ameriških obveščevalnih služb doma in po svetu. Tako kot je preganjanih in zaprtih sto tisoče ruskih nasprotnikov Putinove politike in napada na Ukrajino. O slednjih ne vemo skoraj nič, le od časa do časa slišimo za kakšno od teh tragičnih zgodb, kot je tista o Alekseju Moskaljovu, ki so ga lani zaprli, ker je njegova hči narisala protivojno risbo.

Jurij Šeljaženko je priprt zato, ker nasprotuje imperativom toksične moškosti, ki fante doma, v šoli, politiki in medijih od rojstva privajajo na to, da bodo na ukaz ubijali in bili ubiti. Bodi pravi moški in se priključi vojski, sporočajo oglasi. Moški se – ker so moški – odzovejo na vpoklic, oblečejo uniforme in se odrečejo pravici do življenja. Postanejo le še orodje v rokah politikov in generalov, ki preračunljivo skrivajo statistike o ubitih vojakih. Dokler se moški ne bodo uprli logiki militarizma, dokler na svetu ne bo več Jurijev ali Talov Mitnickov, ki se je uprl vpoklicu v izraelsko vojsko, ker ni želel sodelovati v pokolu v Gazi, se bodo politiki vedno lahko zatekali k vojni, namesto da bi konflikte reševali s pogovori in drugimi nenasilnimi sredstvi.

Zato hvala vsem Jurijem, ki se pogumno in neselektivno zoperstavljajo nacionalizmom, imperializmom in avtoritarizmom, zagovarjajo mir in enakost vseh ljudi, verjamejo v utopije in vzbujajo upanje, da je boljši svet mogoč. Tak etos vodi tudi delo Mirovnega inštituta.

dr. Iztok Šori,  direktor