Letno poročilo 2022

Objavljamo pregled našega dela v letu 2022. Izvajali smo 36 projektov ter raziskovalni program Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja. Ob tem smo si z javnim delovanjem prizadevali za pozitivne spremembe v družbi in sprejemanje strokovno podprtih politik.

Uvod

“Več kot dve leti, vse od oktobra 2020, smo se nevladne organizacije na Metelkovi ulici 6 v Ljubljani uspešno upirale nameram Ministrstva za kulturo, da bi nam odvzelo prostore, v katerih delujemo. Največ o motivih za ta napad, ki ga je sprožila prejšnja vlada, pove dejstvo, da je bil uperjen proti organizacijam, ki zagovarjamo človekove pravice, enakost in svobodo ustvarjanja. Naš upor je v peticijah podprlo preko 10.000 posameznikov_ic in organizacij iz Slovenije in tujine, pravico pa smo morali iskati tudi na sodišču. Danes se ta zgodba počasi zaključuje, sicer ne povsem v skladu s pričakovanji, a vendarle v dialogu z ministrstvom, ki je po zamenjavi oblasti junija lani spet mogoč.

Prejšnja vlada ni politično obračunavala le z Metelkovo 6 – pri čemer ni nikoli skrivala, da jo tam moti zlasti delovanje Mirovnega inštituta – temveč je sistematično napadala tudi druge neodvisne institucije in kritične glasove. Pogled nazaj na leto 2022 nas tako spomni, kako krhka sta lahko demokracija in pravna država, če oblast prevzamejo ljudje z avtoritarnimi težnjami. Spomni pa nas tudi na moč civilne družbe in državljank_ov, ki so zaščitili demokracijo in avtoritarni politiki na volitvah 24. aprila 2023 večinsko rekli ne. Slovenija je zaradi tega pridobila velik mednarodni ugled, medtem ko se po metodah delovanja civilne družbe zgledujejo aktivisti_ke iz drugih držav, predvsem vzhodnoevropskih.

Kritika prejšnje vlade pa ne pomeni, da bomo na Mirovnem inštitutu sedanji dovolili, da dela slabo. Znotraj civilne iniciative Glas ljudstva zato spremljamo uresničevanje predvolilnih zavez političnih strank in se odzivamo na politike v pripravi. Z namenom depolitizacije javne televizije in radia smo se lani vključili tudi v referendumsko kampanjo o noveli zakona o RTV, ki so jo volivci_ke večinsko podprli.

O krhkosti in moči pravne države in demokracije pričata tudi zgodbi Zorana Tešanovića in Mirjane Učakar, od katerih smo se z žalostjo poslovili lansko leto. Oba sta bila protipravno izbrisana iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 in zaradi tega do smrti nosila težke posledice. Zoran Tešanović si je ob naši pomoči uspel urediti začasno prebivališče v Sloveniji šele pred petimi leti in do smrti bival v prikolici na ljubljanskem obrobju. Mirjana Učakar je po prvem šoku po izbrisu postala aktivistka in se je do prezgodnje smrti borila za popravo krivic Izbrisanim. Počivajta v miru.

Nazadovanje demokracije, kriza medijev, širjenje sovražnega govora in dezinformacij, platformizacija dela, radikalizacija mladih, militarizacija, diskriminacija marginaliziranih skupin, nasilne moškosti – vse to so problemi, s katerimi se sooča današnja družba in smo jih v preteklem letu raziskovali na Mirovnem inštitutu. Ob tem smo si z javnim delovanjem prizadevali za pozitivne spremembe v družbi in sprejemanje strokovno podprtih politik. Skupaj smo izvajali 36 projektov, kar je podobno kot prejšnja leta, ter raziskovalni program Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja.

Posebej nas veseli, da uspešno pridobivanje novih projektov in zagotovitev stabilnega financiranja po Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti odpirata nove možnosti za razvoj inštituta. Ta bo potekal v skladu s strateško razvojnim programom, ki smo ga sprejeli avgusta 2022 in določa cilje ter kazalnike na področju znanstvene odličnosti, komuniciranja znanosti in družbenega vpliva, kadrovskega razvoja in izboljševanja raziskovalne infrastrukture. Ustvarjamo odlično znanstvenoraziskovalno institucijo, ki bo zaposlenim nudila najboljše pogoje za delo.”

Dr. Iztok Šori, direktor