Letno poročilo 2021

»Država lahko svojim prebivalkam in prebivalcem ter vsem sosedom zagotovi varnost samo s takšno varnostno politiko, ki temelji na človekovih pravicah, političnih svoboščinah in socialni in ekološki varnosti, v odnosu do sosednjih držav in ljudi pa vključuje intenzivne družbene in diplomatske ukrepe za nenasilno reševanje sporov ter pomiritev s tistimi, s katerimi spori ali napetosti obstajajo.«

Deklaracija za mir 1991

Pregled leta 2021 začenjamo z žalostno vestjo, da je novembra lani umrl naš dolgoletni sodelavec, prijatelj in eden izmed ustanoviteljev Mirovnega inštituta Tonči (Ante) Kuzmanić. Tonči je bil raziskovalec-upornik in v tem smislu neizprosen kritik. Pogosto nas je pronicljivo opozoril na simptome, dogodke in družbene procese, ki jih je večina raziskovalk_cev prezrla. S svojimi izvirnimi idejami, radikalnostjo in iskrivim temperamentom je odločilno prispeval k zasnovi in obstanku Mirovnega inštituta. Bil je mentor in navdih mlajšim kolegicam_om. Radi se ga bomo spominjali kot sodelavca, kolega in prijatelja, ki je na srečanjih znal iz nič ustvariti nepozabno rock’n’roll zabavo, samo s svojo kitaro in z velikim poznavanjem glasbe. Slava mu!

Preteklo leto je zaznamovala tudi 30. obletnica ustanovitve Mirovnega inštituta. Obeležili smo jo z znanstvenimi konferencami, javnim dogodkom in obsežno spletno razstavo z naslovom Kdo smo MI?. Naslov ima dvojni pomen, saj se sprašuje o identiteti Mirovnega inštituta in ljudi, ki so z njim povezani, z besedo ‘MI’ pa nagovarja tudi prebivalke_ce države Slovenije, ki je prav tako nastala pred tridesetimi leti. Naš pogled pa ni bil usmerjen samo v preteklost, temveč nasprotno, predvsem v prihodnost. Očitno je, da moramo, na eni strani, nastopati obrambno in se zavzemati za to, kar je bilo v preteklosti videti samoumevno (za človekove pravice, demokracijo, javno zdravstvo in šolstvo, delo in dostojno plačilo, enakost spolov, pravico do kvalitetnega prostega časa…), na drugi pa naslavljati nove, globalne teme, ki zahtevajo skupno delovanje velikih in majhnih akterjev (nasprotovanje globali militarizaciji, prizadevanje za ohranitev biodiverzitete in podnebno pravičnost).

Trenutne družbene okoliščine v Sloveniji in globalno so zaznamovane z krizo demokracije in vladavine prava, zdravstveno krizo in poglabljanjem ekonomskih razlik, zato ni presenečenje, da smo lansko leto na inštitutu najbolj okrepili tematski steber politika. Na tem področju smo pridobili dva temeljna raziskovalna projekta: Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij (vodja Veronika Bajt), ki med drugim proučuje definicije sovražnega govora in učinkovitost kontranarativov, ter Transnacionalizacija oskrbe starejših – raznolikosti, rekrutacije, neenakosti (vodja Majda Hrženjak), ki raziskuje presečišča oskrbe starejših in migracij ter novo mednarodno delitev skrbstvenega dela. Opravili smo študijo Sledenje stikom v Evropski uniji: lekcije, ki se jih je treba naučiti za prihodnjo uporabo tehnologije pri spopadanju z družbenimi izzivi (vodja na MI Iza Thaler), ki je pokazala, da pri uvajanju aplikacij za sledenje stikom Slovenija, tako kot večina držav članic EU, ni poskrbela, da bi bilo njihovo delovanje dovolj učinkovito, da bi bilo upravičeno in pod ustreznim javnim nadzorom. Sodelovali smo tudi pri pripravi poročila o revščini, ki je pokazalo, da je bila Slovenija ena izmed sedmih držav Evropske unije, kjer se je leta 2020 povečala stopnja tveganja revščine v primerjavi z letom prej (vodja na MI Mojca Frelih). Znotraj stebra politike smo raziskovali tudi politične pojme, populizem, intersekcijsko diskriminacijo ter nestandardne oblike zaposlovanja. Projekt POPMED smo zaključili z mednarodno konferenco, na kateri smo govorili o tem, kako populistični voditelji izkoriščajo družbena omrežja kot nove priložnostne strukture za razpihovanje sovraštva. V okviru projekta Prelom v tradiciji smo organizirali mednarodno konferenco, kjer smo razpravljali o tem, kakšna vladavina nastaja na začetku 21. stoletja.

V javnih političnih odzivih smo protestirali proti nasilni deložaciji Avtonomne tovarne ROG in pozvali mestne oblasti v Ljubljani, naj uporabnicam_kom zagotovijo nadomestne prostore; opozorili smo na zastrahovanje tako neonacističnih skupin kakor policije na območju AKC Metelkova mesto; podprli smo Muzej norosti, ki mu je grozila deložacija iz gradu Trate; pridružili smo se mednarodni pobudi Odpravimo sistem privatnih patentov!, ki se zavzema za odpravo patentov na cepiva proti virusu covid-19 in odpravo monopolov, ki omogočajo zasebne profite farmacevtskih korporacij; podprli smo referendumsko kampanjo Za čisto pitno vodo; zahtevali smo mednarodno zaščito in pravico do naselitve v drugih državah za vse preganjane posameznice_ke v Afganistanu ter premislek o vlogi Slovenije v NATU; sodelovali smo v iniciativi civilnodružbenih organizacij Glas ljudstva, ki je pripravila vrsto konkretnih zahtev za politične stranke pred parlamentarnimi volitvami 2022. Aktivni smo bili tudi na področju zaščite vladavine prava v Sloveniji. Med drugim je direktor Iztok Šori sodeloval na pogovorih z delegacijo Evropskega parlamenta, kjer je opozoril, da je okolje za delo nevladnih organizacij postalo izrazito sovražno pod sedanjo vlado. Vlada in zlasti stranka SDS skušata omejiti delovanje nevladnih organizacij z javnim blatenjem, krčenjem sredstev, uničevanjem osnovne infrastrukture in s spremembami zakonodaje. Eden izmed priljubljenih ciljev te uničevalne politike smo organizacije z Metelkove 6 v Ljubljani, ki nas Ministrstvo za kulturo meče na cesto po četrt stoletja bivanja na tem naslovu, čemur smo se v lanskem letu uspešno upirali.

Znotraj tematskega stebra človekove pravice in manjšine smo zaključili pomembno študijo o diskriminaciji na podlagi etničnosti, ‘rase’, nacionalnosti in/ali vere v Sloveniji (vodja Veronika Bajt). Študija je pokazala, da diskriminacijo najpogosteje doživljajo osebe, ki jih obstoječa zakonodaja in večinsko prebivalstvo obravnavata kot tujce, še posebej močno prisotna pa je pri prosilkah_cih za mednarodno zaščito in begunkah_cih, ki poročajo tudi o izkušnjah etničnega profiliranja policije. Na spletu smo objavili Vodnik po človekovih pravicah (vodja na MI Iztok Šori), ki pomaga posameznicam_kom razumeti svoje pravice in obveznosti ter razvijati sposobnosti za uporabo človekovih pravic v konkretnih okoliščinah. Raziskovali smo tudi postopke za pridobitev mednarodne zaščite, problem brezdržavljanskosti, pravice obdolženk_cev in žrtev v sodnih postopkih ter integracijo priseljenk_cev v izobraževalnem sistemu. Izvedli smo več študij za Evropsko agencijo za človekove pravice ter sodelovali z Varuhom človekovih pravic pri izvajanju nalog in pooblastil Državnega preventivnega mehanizma. Pripravili smo infografiko ob 29. obletnici izbrisa in opravili uspešno donatorsko kampanjo za pokritje stroškov ob zastopanju oseb, ki že desetletja živijo v Sloveniji brez vsakega statusa in si ga prizadevajo urediti; od Vlade RS smo zahtevali, da odpravi ustavno sporni ukrep prepovedi odhoda iz države; Varuhu človekovih pravic smo predlagali preiskavo uporabe prisilnih sredstev na protestu 5. oktobra 2021, ko je policija izstrelila več kot 400 plinskih nabojev in bomb med protestnike. Poleg raziskav in številnih javnih odzivov smo na področju človekovih pravic organizirali več odmevnih dogodkov, med drugim razpravo o tem, kako pravico do protesta branijo na Poljskem in v Franciji.

Na tematskem polju medijev smo zaključili izjemno odmevna projekta, ki ju je vodila Brankica Petković: Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji ter (Od)govor – Zoperstavljanje sovražnem govoru v Jugovzhodni Evropi: Učenje in delovanje proti sovražnem govoru na spletu. Pri zadnjem se je med drugim izdelalo več infografik, ki pojasnjujejo sovražni govor ter spletno izobraževanje učiteljic_ev o tej temi. Letos nadaljujemo z raziskovanjem dezinformacij in sovražnega govora v medijih na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V javnih odzivih smo podprli Radio Študent, ki je ostal brez dobršnega dela financiranja; zaradi spodbujanja k neenakopravnosti smo prijavili oddajo Faktor (TV3) regulatorju avdiovizualnih medijev, ki je pritožbi ugodil, vendar mediju naložil dokaj blage ukrepe;  uspešni smo bili tudi pri pritožbi varuhinji pravic gledalcev na RTV SLO zaradi zlorabljanja programa za strankarsko promocijo SDS. Programski svet in vodstvo RTV Slovenija smo pozvali k strokovnemu in odgovornemu odločanju o programih v letu 2022, saj je bilo napovedanih več sprememb, ki bodo okrnile informativni program ter sprožile razkroj javnega servisa. Med javnimi dogodki opozarjamo na pogovor o izkušnjah novinark_jev in civilne družbe pri zoperstavljanju skrajnim, neonacističnim skupinam ter pogovor o ustrahovanju novinark_jev po Evropi, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Društvom novinarjev.

Znotraj tematskega stebra spol smo začeli s projektom Predšolska vzgoja in vloga moškosti (vodja na MI Majda Hrženjak), ki raziskuje pedagoške prakse uradnega in prikritega kurikuluma v predšolski vzgoji, ki vplivajo na oblikovanje spolnih stereotipov o skrbstvenem delu. Raziskovali smo tudi poklicna tveganja v seksualnem delu in vojaške družine ter nadaljevali s projektom Očka v akciji (vodja Mojca Frelih), ki je preko različnih medijskih kampanj širil idejo o pomenu aktivnega vključevanja moških v starševstvo. Še naprej smo si prizadevali za sprejem kakovostnih politik na področju dolgotrajne oskrbe in enakosti spolov.

Pregled delovanja Mirovnega inštituta v letu 2021 nas navdaja z optimizmom. Nenazadnje so preteklo leto naše delo večkrat nagradili. Prejeli smo Priznanje za spodbujanje miru, nenasilja in človekovih pravic ‘Krunoslav Sukić’ 2021, ki ga podeljuje hrvaški Center za mir, nenasilje in človekove pravice v Osijeku. Članek Mojce Pajnik in Majde Hrženjak Engendering Media Work: Institutionalizing the Norms of Entrepreneurial Subjectivities (Uspoljenost dela v medijih: institucionalizacija norm podjetniške subjektivitete), objavljen v reviji Journalism, je bil uvrščen v izbor dosežkov Odlični v znanosti 2021 Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Naša nova sodelavka Tjaša Turnšek je prejela priznanje Sklada profesorja Klinarja za magistrsko delo, v katerem je analizirala medijske reprezentacije begunk_cev. Kljub temu vstopamo v leto 2022 zaskrbljeni in zgroženi. V času pisanja tega uvoda spet divja vojna v Evropi. Po tridesetih letih ponovno stopajo v ospredje teme in vprašanja, ki so porodila nastanek mirovniškega gibanja na tleh nekdanje Jugoslavije in Mirovnega inštituta samega. Kako bomo demokratizirali našo družbo in svet? Kako bomo odpravili neenakosti, ki sprožajo konflikte? Kako bomo zagotovili pravico do ugovora vesti in trajni mir? Čas je, da ponovno vzamemo v roke Deklaracijo za mir iz leta 1991.

Iztok Šori, direktor