Kurs Identiteta Evrope: seminar Vojna, politika in ideologija

Od 5. do 9. septembra je na Mednarodnem univerzitetnem centru v Dubrovniku v okviru kursa Identiteta Evrope potekal seminar z naslovom  Vojna, politika in ideologija. Na dogodku je z referati sodelovalo pet sodelavcev  projekta Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti.

Po mirovnem sporazumu, ki je končal nasilje v vojni v Bosni in Hercegovini, ki je izbruhnila pred natanko tridesetimi leti in imela daljnosežne posledice za regijo, Evropo in svet po letu 1989, nihče ni verjel, da se “v Evropi” lahko kaj takega  ponovi. Z napadom Rusije na Ukrajino leta 2022 in uničujočo vojno, ki jo tam vodi jedrska sila, so vsi politični, pravni in moralni standardi, razviti po drugi svetovni vojni v prid miru in stabilnemu svetovnemu redu, ponovno pod vprašajem: mednarodno pravo, človekove pravice, ne-uporaba orožja za množično uničevanje in slogan »nikoli več«.

Seminar je ponudil priložnost za preučitev procesov politične, družbene in vojaške transformacije v Evropi, ki se odvijajo spričo nove vojne. Udeleženci so predstavili prispevke o podobnostih in razlikah z zgodovinskimi dogodki, razpravljali so o konceptih in vprašanjih diplomacije, mirovne politike, o vlogi resnice, laži in propagande ter med drugim poskušali premisliti  pomen močne civilne družbe in njeno morebitno mirovno vlogo.

Prvi dan je v prispevku Proti tiraniji resnice Greg Yudin (Moskovska šola za družbene in ekonomske vede/Univerza Princeton) ponudil razmislek o ruski vojni propagandi in o tem, zakaj je uspešna pri nekaterih javnostih, pri tem pa je opozoril na temeljno nerazumevanje razmerja med resnico in politiko. Aleksander F. Filipov (Visoka ekonomska šola, Moskva) je spregovoril o Dveh etikah pri Hannah Arendt in namišljenih vojnah, pri čemer je razlikoval med etiko slave in etiko tihega upora. Zoran Kurelić (Univerza v Zagrebu) je v prispevku Vojna proti liberalnemu Satanu analiziral antiliberalne in eshatološke vidike politične teologije v spisih G. Agambena in A. Dugina.

Drugi dan je Lana Zdravković (Mirovni inštitut, Ljubljana) poskušala odgovoriti na vprašanje, Kakšno politično delovanje je možno v času eshatološke grožnje totalne vojne? Wolfgang Heuer (Svobodna univerza v Berlinu) pa je v prispevku Soočanje z vojno in oblastjo kot državljan in filozof – Arendt in Habermas  postavil v ospredje dva različna odnosa intelektualcev do potekajoče vojne. Yura Hyeon, doktorska kandidatka na Svobodni univerzi v Berlinu, je razpravljala o Državnih politikah, ki nadzorujejo mobilnost jemenskih prisilnih migrantov.

Tretji dan je Vlasta Jalušič (Mirovni inštitut, Univerza v Ljubljani) v prispevku Krieg, Krise, Kritik: Towards Perpetual Crisis? obravnavala koncept vojne in krize v zahodni politični tradiciji. Ajla Čustović (Univerza v Zagrebu) je spregovorila o Džihadu, njegovih pomenih in posledicah ter razvijala večdimenzionalno in progresivno interpretacijo tega koncepta znotraj islamske misli. Rafael Kasper (UFRGS Porto Alegre) je predstavil pronicljiv berlinski Protivojni ogled  s Pripombami o pedagoških možnostih zgodovinopisja in ogledovanja znamenitosti.

Četrti dan je Waltraud Meints-Stender (Univerza uporabnih ved Spodnje Porenje) analizirala koncept solidarnosti v svojem prispevku Proti imperialnim oblikam življenja. Politično razsojanje  kot praksa solidarnosti. Iana Lepetiukhina (RWTH Aachen) je govorila o Abstraktnih in konkretnih čustvih v času vojne, pri čemer se je oprla na opažanje, da so ljudje od nedavnega izbruha vojne v Ukrajini prenehali komunicirati. Lana Pavić, (Univerza v Zagrebu) je predstavila prispevek Med vojno in politiko: Kako se redefinira koncept begunca. Ringo Rösener (Univerza Leipzig) pa je svojo temo situiral v okvir umetnosti: Fotografija v času HIV/aidsa — Boj s sredstvi umetnosti?.

Zadnji dan je Mirt Komel (Mirovni inštitut in Univerza v Ljubljani) razmišljal o Tukididovem pojmovanju vojne in politike, predvsem o njegovem izreku, da »Močni počno, kar lahko, šibki pa trpijo, kar morajo«, pri tem pa izpostavil za razumevanje ključni manjkajoči del tega slavnega citata. Jiae Han (doktorska kandidatka na Svobodni univerzi v Berlinu) je skušala razmišljati o novih interpretacijah in omejitvah tega, Kaj arendtovski koncept političnega delovanja pomeni za severnokorejske prebežnike kot parije, medtem ko je Zlatan Krajina predstavil svoje refleksije o Konjunkturi Balkan/Evropa po letu 1989 kot komunikaciji med centrom in periferijo.

Kvalitetni prispevki so vzpodbudili zanimive razprave, medtem ko so konceptualni premisleki pripomogli k lažjemu razumevanju delovanja akterjev  in dogajanj v trenutni vojni v Ukrajini. Ob  seminarju je bil izveden še  zadnji projektni sestanek sodelavcev raziskave Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti,  načrtovali smo publiciranje tekstov in nadaljnje sodelovanje.