Majda Hrženjak na mednarodni konferenci o oskrbi starejših
7. 4. 2021 | Spol
Majda Hrženjak je sodelovala na mednarodni konferenci Decent Care Work? Transnational Home Care Arrangements (Goethe University Frankfurt am Main/Germany, 6. – 8. april 2021), ki je bila namenjena aktualnim raziskavam o transnacionalni komodifikaciji, marketizaciji in korporatizaciji oskrbe starejših ter povezanimi protislovji in (mednarodnimi) neenakostmi. Osrednja tema konference je bila prekarnost migrantskih skrbstvenih delavk, ki oskrbujejo starejše na njihovem domu kot live-in samozaposlene delavke, kar se v številnih evropskih državah (npr. v Avstriji, Italiji, Nemčiji) vzpostavlja kot formalen, legalen in državno subvencioniran model oskrbe starejših. Razprave so se nanašale tudi na (samo)organizacijo migrantskih skrbstvenih delavk, družbena gibanja na področju skrbstvenega dela in regulacije transnacionalnih oblik oskrbe.
Majda Hrženjak je z orisom vpetosti Slovenije v transnacionalno oskrbo starejših problematizirala pomanjkanje raziskav o skrbstvenem primanjkljaju in (transnacionalnih) strategijah njegovega preseganja v vzhodnoevropski regiji in enostransko percepcijo vzhodnoevropskih držav predvsem kot destinacij izvora poceni migrantskega skrbstvenega dela. Izpostavila je, da skrbstveno delo v oskrbi starejših postaja ne samo tržno blago, ki ustvarja profit, pač pa tudi geostrateška surovina, ki jo bogate evropske države sistematično ekstrahirajo iz vzhodnoevropskih držav, da bi vzdrževale nizke stroške oskrbe starajoče se populacije in hkrati omogočale ženskam aktivno udeležbo na trgu dela. Postavlja se vprašanje, ali bo taka situacija spodbudila države izvora migrantskih skrbstvenih delavk, da bodo izboljšale delovne pogoje in dvignile plače v oskrbi starejših, da bi zadržale skrbstvene delavke, ali pa bo spodbudila še bolj intenzivno delovno emigracijo lokalnih skrbstvenih delavk v bogatejše države (care drain), kar že sedaj povzroča velik skrbstveni primanjkljaj v vzhodnoevropski regiji. Ali transnacionalizacija oskrbe starejših v EU terja transnacionalne standarde dostojnih delovnih pogojev in kvalitete oskrbe? Ali so transnacionalni standardi sploh mogoči v situaciji velikih ekonomskih neenakosti med državami?