Kako mediji in politika soustvarjajo sovražni govor? Nova raziskava razkriva zaskrbljujoče trende

Sovražni govor je v zadnjih letih postal ena ključnih družbenih tem, ki vpliva na javni diskurz, oblikovanje mnenj in celo politične odločitve. Raziskava, predstavljena v reviji Javnost, prinaša poglobljeno analizo protibegunskega sovražnega govora v komentarjih na Facebooku. Veronika Bajt in Ajda Šulc v članku Medijsko ustvarjanje protibegunskega sovražnega govora v komentarjih na Facebooku preučujeta, kako je bila tematika migracij predstavljena in komentirana v obdobju povečanih migracij iz Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije v Evropo. Slovenija je kot država na zahodnobalkanski migracijski poti leta 2015 doživela porast sovražnega govora, zlasti na družbenih omrežjih. Analiza 6.545 spletnih komentarjev na objave izbranih novičarskih medijev v obdobju 2012–2017 združuje kvantitativni in kvalitativni pristop ter razkriva ključne vzorce sovražnega govora proti beguncem. Avtorici ugotavljata, da največ nasilnih komentarjev izzovejo senzacionalistični članki, ki tematiko migracij prikazujejo skozi prizmo deviantnih dejanj beguncev. To potrjuje tezo, da medijsko poročanje ne le odraža, temveč tudi soustvarja sovražni govor. Digitalne platforme, ki temeljijo na ekonomiji pozornosti, dodatno spodbujajo širjenje negativnih diskurzov, saj senzacionalistične vsebine pritegnejo več interakcij in s tem večji doseg.

Poleg analize medijskega ustvarjanja sovražnega govora se Veronika Bajt v znanstveni monografiji Sočutni jezik med mladimi: Povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor, ki jo je pravkar izdal Urad RS za mladino, ukvarja s širšim vprašanjem pomena svobode govora in njenih omejitev. V poglavju Zakaj je sovražni govor problem? na poljuden način pojasnjuje, da svoboda izražanja, čeprav nujna, ni absolutna, saj jo omejuje spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Razlikuje med različnimi vrstami spornega komuniciranja in posebej izpostavi kaznivi sovražni govor, ki vključuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Avtorica opozarja, da sovražni govor ni zgolj abstrakten pravni pojem, temveč ima resne posledice za družbo – od širjenja sovraštva in diskriminacije do povečane polarizacije in tveganja za nasilje. Ključno vlogo pri omejevanju sovražnega govora imajo politični akterji, odločevalci in kreatorji politik, ki so pomembni generatorji javnega diskurza. Njihova odgovornost je, da v javni komunikaciji vzdržujejo visoko raven strpnosti in spoštljivosti ter preprečujejo širjenje predsodkov in diskriminatornih praks.

Obe objavi sta nastali v okviru raziskovalnega projekta Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij in predstavljata pomemben prispevek k razumevanju, kako se sovražni govor oblikuje, širi in kako ga je mogoče omejiti. Raziskava jasno kaže, da so mediji in družbena omrežja ključni dejavniki pri oblikovanju javnega mnenja, pri čemer lahko senzacionalistično poročanje in napadalna politična retorika prispevata k stopnjevanju sovraštva. Zato je nujno spodbujati odgovorno novinarstvo, kritično medijsko pismenost in dosledno zavezanost k spoštovanju človekovih pravic.