Javni dogodek ob 30. obletnici Mirovnega inštituta: Kdo smo MI?

Vabimo vas na javni dogodek ob 30. obletnici Mirovnega inštituta: Kdo smo MI? 30 let kritične refleksije in družbeno-političnega prizadevanja za enakost. Dogodek se bo odvil v sredo, 29. septembra 2021,  ob 17.00 na Letnem vrtu Gala hale, AKC Metelkova Mesto.

Trideseta obletnica delovanja Mirovnega inštituta sovpada s trideseto obletnico ustanovitve države Slovenije. Zato je tudi priložnost za kritičen premislek o družbenih in političnih spremembah v zadnjih desetletjih ter odpiranje vprašanj o prihodnosti. Kdo smo MI? Kakšna družba smo in kakšna bi želeli biti? Kako ustvarjati skupnost, ki je sposobna kritičnega mišljenja in ki se utemeljuje na načelih enakosti? Kakšna je pri tem vloga organizacij, kot smo MI — Mirovni inštitut?

Slovenija se je v preteklih desetletjih gospodarsko razvijala in hkrati vključevala v globalni sistem prerazdelitve dela, dobrin in kapitala z bolj ali manj regulirano vladavino trga v okviru Evropske unije. Vzpostavil se je liberalno-demokratični sistem vladavine z večstrankarskim parlamentom in drugimi institucijami, ki naj bi zagotavljale vladavino prava in pravičnost. A hkrati se je oblikoval tudi sistem velikih strukturnih neenakosti, razgrajevala se je socialna država, nastajala je revščina, kakršne prej nismo poznali, pa tudi nove oblike diskriminacije in izključevanj. Medtem ko so nekateri zlahka obogateli, so se za mnoge sanje o »novi Švici« končale kot nočna mora. V času, ko država predseduje Svetu EU, se soočamo tudi z regresijo demokracije, vzponom izključevalnega populizma in razkrojem osnovne politične kulture. Podoba Slovenije kot demokratičnega vzora za ostale države nekdanje Jugoslavije se je z leti počasi, a dodobra razkrojila.

Ob trideseti obletnici Mirovnega inštituta se spominjamo tudi svojega nastanka v času političnega vrenja v osemdesetih letih in vojn na tleh nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Raziskovalne premike smo ustvarjali predvsem s premisleki o konceptih državljanstva, politike, nacionalizma, rasizma in izključevanja, delavskih pravic, pravic žensk, neplačanega dela, svobode medijev, kulture itn. Hkrati smo — skupaj s teoretskimi premisleki — razkrivali tudi konkretne primere izključevanj in kršitev pravic (na primer, izbrisanih in tujih delavk_cev, prosilk_cev za azil, migrantk_ov, istospolno usmerjenih (LGBTIQ), raznih skupin žensk in otrok).

Ko dominira paradigma, ki ima vse nedobičkonosne dejavnosti za »davkoplačevalski nebodigatreba«, se sprašujemo, kako nadaljevati kritično razmišljanje, raziskovanje in delovanje v korist javnosti, za skupno dobro in družbeno enakost. Očitno je, da bolj kakor kdaj koli potrebujemo ne samo premislek o tem, »proti čemu« smo, temveč tudi »za kaj« se zavzemamo. Očitno je, da moramo, na eni strani, nastopati obrambno in se zavzemati za to, kar je bilo v preteklosti videti samoumevno (za javno zdravstvo in šolstvo, delo in dostojno plačilo, enakost spolov, pravico do kvalitetnega prostega časa …), na drugi pa naslavljati nove, globalne teme, ki zahtevajo skupno delovanje velikih in majhnih akterjev (nasprotovanje globali militarizaciji, prizadevanje za ohranitev biodiverzitete in podnebno pravičnost).

O teh temah bodo na dogodku spregovorile pronicljive govorke_ci na dveh okroglih mizah, sledila bosta kulturni program in zabava. Na voljo bodo tudi brezplačne publikacije Mirovnega inštituta.

V primeru dežja bo dogodek v prostorih Gala hale. Zaradi omejenega števila mest prosimo, da vašo udeležbo potrdite na elektronski naslov info@mirovni-institut.si.

Lepo vabljene_i!