Izobraževanje in posvet Koalicije proti sovražnemu govoru v Škofji Loki

V torek, 20. oktobra 2015 je v Škofji Loki potekal regionalni posvet in izvedba izobraževanja v okviru Koalicije proti sovražnemu govoru, ki ga je organiziral Mirovni inštitut v sodelovanju z Zavodom Tri in Zavodom O. Dogodek je bil poleg izobraževanja namenjen predvsem internemu dialogu med nevladnimi organizacijami in drugimi regionalnimi akterji ter zainteresiranimi posameznicami_ki, v skupnem iskanju (novih) načinov za odzivanje na sovražni govor.

Prisotni so izpostavili, da v svojem okolju – in širše – opažajo neosveščenost, nepoznavanje tematike in posledično nestrpnost predvsem glede beguncev, ki so trenutno absolutno najbolj pogosta tarča napadov, tudi izjemno sovražnih in hujskaških. Poudarili so, da v povezavi s tem vidijo tudi negativen vpliv medijev in politik (tako lokalnih kot nacionalnih in širše evropskih), ki situacije pogosto ne razrešujejo, ter se spraševali o posledicah, saj jih skrbi, kako hitro se tovrstno izražanje in delovanje širi. Med predlogi je bilo izpostavljeno, da je Slovenija prenormirana družba, saj v zakonodaji ne more biti vse predpisano, zato je ključno, da se začnemo pogovarjati o odgovornosti – da torej tisti, ki so na položaju, vsakič znova tovrstno izražanje jasno obsodijo. Če namreč ni politične volje, kako sploh preprečevati sovražni govor in rasistično retoriko? Pogovor se je vrtel torej tudi okrog vprašanja, ali se s sankcioniranjem lahko doseže zmanjšanje sovražnega govora, saj je udeleženke_ce zanimalo tudi, koliko je bilo v Sloveniji do sedaj obsodb na podlagi obstoječe zakonodaje. Pomemben kritičen poudarek je bila tudi izpostavitev nesorazmerja med tem, da se na primer dobi kazen za žaljenje policije, medtem ko javno pozivanje k streljanju, požiganju – torej pobijanju ranljivih skupin ostane brez vsakršnih posledic. Na posvetu se je izoblikovalo tudi nekaj konkretnih predlogov za naslavljanje nestrpnosti, predvsem poziv k spodbujanju županov in županj, da širijo pozitiven govor in s svojim javnim delovanjem ne prispevajo k porastu predsodkov.

Izkušnje in izkazane potrebe iz lokalnih okolij so torej ponovno potrdile pomen širjenja javne razprave o tej tematiki in iskanje strategij za reagiranje na pojave sovražnega, rasističnega in družbeno nesprejemljivega govora.

Usposabljanje oziroma izobraževanje o temi sovražnega govora so prisotni pozdravili kot koristno in v skladu z njihovimi identificiranimi potrebami. Udeleženke in udeleženci so namreč poročali o pomanjkanju načinov za naslavljanje te problematike in potrebi po več informacijah. V dani situaciji jih je predvsem zanimalo, kako reagirati, kdaj se odzvati in na kak način, kako preprečiti oziroma zmanjšati pojav sovražnega govora, kako pristopiti do vprašanja svobode govora in opozoriti, da je določeno izražanje mnenja neupravičeno in škoduje ranljivim skupinam. Izkušnje in izkazane potrebe iz lokalnih okolij so torej ponovno potrdile pomen širjenja javne razprave o tej tematiki in iskanje strategij za reagiranje na pojave sovražnega, rasističnega in družbeno nesprejemljivega govora.

Javni posvet in izobraževanje na temo sovražnega govora sta bila organizirana v okviru projekta »Z (od)govorom nad sovražni govor«, ki ga vodi Mirovni inštitut v sodelovanju s partnerji Fakulteto za družbene vede, Varuhom človekovih pravic in medijskim partnerjem MMC RTV Slovenija. Ključni namen povezovanja je v opolnomočenju lokalnih / regionalnih centrov nevladnega sektorja in relevantnih akterjev širše v smislu krepitve zmožnosti organiziranja lokalne odzivnosti na sovražni govor. Na ta način se tudi bogatijo izkušnje, ki jih pridobiva Koalicija proti sovražnemu govoru z vsakim lokalnim posvetom.