IZJAVA ZA MEDIJE: Odbor Združenih narodov proti mučenju v sklopu četrtega periodičnega poročila Sloveniji podal končna priporočila

Odbor ZN proti mučenju (v nadaljevanju Odbor) je letos obravnaval četrto periodično poročilo Slovenije. V luči tega smo na PIC in Mirovnem inštitutu predložili senčno poročilo, v katerem smo se osredotočili na položaj tujcev, prosilcev za azil in položaj izbrisanih v Sloveniji. Naše senčno poročilo je dostopno TUKAJ.

Odbor je nato 22. novembra Sloveniji podal zaključna priporočila.

Med drugim se je opredelil tudi do 10.a in 10.b člena Zakona o tujcih, navedel pa je tudi druga priporočila – nekatera od njih podrobneje predstavljamo.

BREZDRŽAVLJANSKOST

• Slovenija naj ratificira Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961 in vzpostavi postopek prepoznave oseb brez državljanstva.

Slovenija trenutno nima vzpostavljenega postopka za prepoznavo oseb brez državljanstva. To pomeni, da osebe brez državljanstva v Sloveniji kot take niso prepoznane, zaradi česar ne morejo dostopati do zaščite in pravic, ki jim kot osebam brez državljanstva pripadajo – med drugim pravice do potovalnega dokumenta ali zakonitega bivanja. Na to smo v svojem poročilu opozorile tudi nevladne organizacije. V času dialoga z Odborom se je Slovenija zavezala, da bo konvencijo ratificirala. Ratifikacija bi v praksi pomenila, da bo Slovenija zavezana vzpostaviti postopek prepoznave oseb brez državljanstva in jim omogočiti dostop do pravic, ki jim pripadajo.

Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte:
Katarina Vučko, Mirovni inštitut: Katarina.Vucko@mirovni-institut.si
Urša Regvar, PIC: ursa.regvar@pic.si

AZIL IN NAČELO NEVRAČANJA

• Slovenija naj zagotovi, da osebe ne bodo vračane v nasprotju z načelom »non-refoulment«, osebam v postopku vračanja pa naj zgotovi procesne pravice.

Odbor je izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o množičnih kršitvah načela nevračanja v obdobju 2018–2021. V času postopka je Odbor namreč preučil številna poročila o nezakonitih vračanjih, ki jih je na podlagi sporazumov o vračanju v navedenem obdobju izvajala Slovenija. Na nezakonito prakso vračanja oz. t. i. »push-backe« v obdobju od 2018–2021 smo v svojem prispevku opozorile tudi nevladne organizacije.

Odbor je Slovenijo opozoril, da mora zagotoviti, da nihče ni vrnjen v nasprotju z načelom »non-refoulment« ter da imajo osebe v policijskih postopkih zagotovljene procesne  pravice, vključno z dostopom do informacij o pravici do azila, pravne pomoči in pravice do pravnega sredstva s suspenzivnim (odloženim) učinkom.

Odbor se je prav tako opredelil do 10.a in 10.b člena Zakona o tujcih. Opozoril je, da omenjena člena omejujeta dostop do azilnega postopka in vzpostavljata postopke, ki ne zagotavljajo jasnih varovalk za pravilno in individualno obravnavo prošenj za mednarodno zaščito ter policiji med obravnavo neustrezno dajejo diskrecijo, ki je ne bi smela imeti. Iz priporočila Odbora je razvidno, da morajo imeti v primeru aktivacije omenjenih členov vse osebe dostop do azilnega postopka in da mora policija opravljati prepoznavo oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Zato je Odbor Sloveniji priporočil, naj ustrezno spremeni omenjena člena oz. ju odstrani iz Zakona o tujcih.

Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte:
Urša Regvar, PIC: ursa.regvar@pic.si

ZAŠČITA OTROK IN DRUŽIN

• Slovenija naj preuči nacionalno zakonodajo ter zagotovi, da otrokom in družinam z otroki ne bo odvzeta prostost izključno zaradi njihovega migrantskega statusa, prav tako naj zagotovi ustrezno nastanitev za otroke brez spremstva in njihovo obravnavo.

Odbor je izrazil zaskrbljenost nad določbami Zakona o tujcih, ki omogočajo odvzem prostosti mladoletnikom brez spremstva in družinam z otroki. Prav tako je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da je bila v letu 2022 prostost odvzeta 172 otrokom in 67 mladoletnikom brez spremstva, vključno z žrtvijo trgovine z ljudmi. Odbor je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja primernih nastanitvenih kapacitet za mladoletnike brez spremstva ter dejstvom, da so v praksi otroci nastanjeni v azilnem ali študentskem domu, kjer ni zagotovljen individualni pristop k obravnavi njihove najboljše koristi. Odbor je zato Sloveniji predlagal, da preuči nacionalno zakonodajo, ki omogoča odvzem prostosti otrokom, zagotovi, da otroci in družine z otroki ne bodo zaprte izključno zaradi svojega migrantskega statusa ter poskrbi za ustrezno nastanitev otrok brez spremstva in njihovo obravnavo.

• Slovenija naj okrepi svoja prizadevanja za zmanjševanje prezasedenosti in izboljšanje razmer v azilnih domovih.

Na podlagi poročil o prezasedenosti in neustreznih razmerah v azilnih domovih v Sloveniji je Odbor podal priporočilo, naj država okrepi svoja prizadevanja za zmanjševanje prezasedenosti in izboljšanje materialnih razmer v azilnih domovih. Pri tem je Odbor poudaril, da to vključuje tudi zagotavljanje dostopa do ustreznih socialnih, izobraževalnih, duševnih in telesnih zdravstvenih storitev.

Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte (točka 3 in 4):
Urša Regvar, PIC: ursa.regvar@pic.si

IZBRISANI

• Slovenija naj sprejme nadaljnje ukrepe za povrnitev statusa stalnega prebivalca izbrisanim ter vsem žrtvam izbrisa zagotovi popolno in učinkovito popravo krivic, vključno z restitucijo, odškodnino in zadoščenjem, sprejme pa naj tudi vse potrebne ukrepe za identifikacijo in zaščito oseb brez državljanstva, ki so bile izpostavljene izbrisu.

Odbor se je pri tem skliceval na svoja prejšnja zaključna opažanja. Pozdravil je uradno opravičilo predsednika države leta 2022 in s tem upošteval zakon, namenjen ureditvi statusa izbrisanih iz leta 2010. Vendar pa je ugotovil, da je na podlagi tega zakona le 1770 izbrisanih oseb zaprosilo za povrnitev statusa in le 241 jih je takrat prejelo dovoljenje za stalno prebivanje. Razlogi za to so bili, med drugim, kratek zakonski rok za vložitev prošnje, pomanjkanje informacij o tem, da je možnost vložitve prošnje za status sploh na voljo in težave pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev.

Odbor je izrazil zaskrbljenost, da več izbrisanih oseb ostaja brez državljanstva, da je izbris v veliki meri prizadel pripadnike romske skupnosti in da mnogi izbrisani niso prejeli zadostne odškodnine v skladu z zakonom iz leta 2014 o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

Odbor se je seznanil s pojasnilom države, da si izbrisani status lahko uredijo na podlagi Zakona o tujcih (prvi in drugi odstavek 51. člena), a je upošteval tudi poročila, da ta zakonska podlaga predvideva le možnost dovoljenja za začasno prebivanje in da, če bi bila takšna pravna pot sploh mogoča, bi bil postopek do izdaje dovoljenja za stalno prebivanje dolgotrajen in težaven.

Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte:
Katarina Vučko, Mirovni inštitut: Katarina.Vucko@mirovni-institut.si
Nataša Posel, Amnesty International Slovenije: Natasa.Posel@amnesty.si

ROMI

• Slovenija naj nadaljuje prizadevanja za spodbujanje dostopa Romov do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in ustreznih življenjskih razmer ter strogo izvaja zakonodajo o prepovedi otroških in/ali prisilnih porok ter obravnava škodljive posledice takšnih praks, jih preiskuje in storilce preganja.

Odbor ostaja zaskrbljen zaradi poročil o izjemno slabih življenjskih razmerah Romov v številnih naseljih in ovirah, s katerimi se soočajo pri dostopu do izobraževanja, zaposlovanja in zdravstvene oskrbe. Zaskrbljenost je izrazil tudi  zaradi pogostosti otroških in/ali prisilnih porok v romski skupnosti in domnevnega pomanjkanja obsodb zaradi prisilnih porok, čeprav je to kaznivo dejanje opredeljeno v členu 132.a Kazenskega zakonika. Sicer je pozdravil začetne ukrepe, ki jih je delegacija pojasnila za reševanje tega vprašanja.

Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte:
Nataša Posel, Amnesty International Slovenije: Natasa.Posel@amnesty.si

SPOLNO NASILJE IN NASILJE, VEZANO NA SPOL

• Slovenija naj okrepi svoja prizadevanja, da se vsi primeri nasilja, vezanega na spol, vključno z nasiljem v družini, temeljito raziščejo, da so domnevni storilci sodno preganjani in so, če so spoznani za krive, ustrezno sankcionirani. Prav tako naj poskrbi za (ustrezno) odškodnino za žrtve ali njihove družine ter zagotovi pogoje za podajanje prijav nasilja in spodbuja žrtve k prijavam.
• Slovenija naj okrepi usposabljanja uslužbencev organov pregona, sodnikov, zdravstvenih delavcev in drugih strokovnjakov – zlasti o oblikah in posledicah nasilja v družini ter o ustreznih tehnikah razgovora in spremljanja žrtev nasilja.

Odbor proti mučenju je ob tem opozoril, da je v Sloveniji raven nasilja v družini še naprej visoka ter da se je občutno povečala v času epidemije covida-19. Prav tako je v tem kontekstu izpostavil majhen delež pregonov domnevnih storilcev in obsodb.

Ta dodatne informacije prosim kontaktirajte:
Katarina Bervar Sternad, PIC: katarina.bervar-sternad@pic.si
Katja Zabukovec, DNK: katja.zabukovec@guest.arnes.si
Maja Plaz, SOS: maja.plaz@drustvo-sos.si