Izjava za javnost ob obravnavi predloga Zakona o mednarodni zaščiti na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje

Nevladne organizacije pozdravljamo vnos določbe o nesuspenzivnosti pravnega sredstva, pri čemer predlog zakona še vedno predvideva izjemno kratke roke za vložitev pravnega sredstva, ki močno odstopajo od splošne ureditve v upravnem pravu, na kar je predlagatelja opozorila tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora. Mnenje s slednjo delimo tudi glede prekomernega posega v ureditev roka za ustavno pritožbo, kot ga določa Zakon o ustavnem sodišču, saj je ta iz 60 dni skrajšan kar na 15 dni.

Prav tako pozdravljamo podrobnejšo ureditev pogojev in načinov zagotavljanja pravic posebne nege in skrbi ranljivih kategorijn oseb (otrok, starješih, nosečnic idr.). Še vedno pa nas zelo skrbi določba, ki dopušča, da se kot skrbnika otroku brez spremstva lahko postavi njegovega spremljevalca – torej katerokoli osebo, ki je z njim prišla v državo zaščite, saj menimo, da takšna določba na široko odpira vrata trgovini z otroci. Prav tako je vprašljivo čemu naj bi takšna določba služila, glede na to, da je dosedanja ureditev glede postavitve skrbnikov, ki ni dopuščala tako širokega kroga ljudi, bila ustrezna z vidika varstva otrokovih koristi in povsem neproblematična v praksi.

Še naprej ostaja sporna določba o policijskem postopku, saj bodo policisti, kljub odločitvi ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje lanskoletne spremembe zakona glede policijskega postopka, še vedno sprejeli izjavo o razlogih za mednarodno zaščito, čeprav v upravnosodni praksi ni sporno, da gre pri tem za de facto nepopolno vloženo prošnjo za azil, za vložitev katere pa je sicer formalno pristojen Sektor za azil. Tako določba, kljub manjšim spremembam, ne odpravlja vprašanja določnosti določbe in pravne varnosti glede na omenjeno dvojnost pristojnosti organov.

Nevladne organizacije smo zaskrbljene tudi glede preštevilnih razlogov za odločanje v pospešenem postopku s širokim poljem diskrecije Sektorja za azil, pri tem pa opozarjamo, da bi se skladno z upravnim pravom ti postopki morali voditi kot izjema in ne pravilo. Enako velja glede razlogov za omejevanje gibanja, ki ne izvzemajo ranljivih katerogij oseb.

Žal ugotovljamo, da ostajajo nespremenjene določbe glede dostopa do brezplačne pravne pomoči, neenakega obravnavanja oseb v tranzitnem območju, pogojevanja pravice do denarnega nadomestila z nastanitvijo v integracijski hiši, pravice do žepnine, kot to določa evropska zakonodaja in tiste določbe, ki pomenijo kršitev mednarodnih obveznosti Republike Slovenije do spoštovanja Ženevske konvencije o osebah, ki so upravičene do mednarodne zaščite, izključitvenih razlogih in razlogih za odvzem statusa, ki se lahko spreminjajo samo po vnaprej predvidenem pravnem postopku in ne z enostranskimi dejanji države pogodbenice. Zlasti pa tudi ne vzdrži utemeljitev predlagatelja, da je upravičenost predloga zakona mogoče najti v statističnih podatkih, saj je Republika Slovenija imela v lanskem letu le 518 prosilcev za azil, medtem ko so številke v drugih državah dosti višje (Madžarska 2.117, Nemčija 21.030, Avstrija 13.350, Slovaška 2.870 in Švedska 24.320).

V kolikor bi želeli dodatne informacije lahko kontaktirate:
Sonjo Sikošek
sonja.sikosek@pic.si

Vito Habjan
vita.habjan@pic.si

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

S spoštovanjem,
Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, Ljubljana
Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi, p.p. 1646, 1001 Ljubljana
Društvo Mozaik, Vegova 6, 1000 Ljubljana
Jezuitska služba za begunce – Evropa, Zrinjskega 9, Ljubljana
Mirovni inštitut, Metelkova ulica 6, 1000 Ljubljana
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Povšetova 37, Ljubljana
Slovenska filantropija, Poljanska cesta 12, Ljubljana