Izjava nevladnih organizacij ob Svetovnem dnevu otroka: Kršitve pravic otrok brez spremstva se nadaljujejo

Slovenija pri obravnavi teh otrok v številnih elementih krši mednarodno in slovensko zakonodajo, standardi na področju skrbi in zaščite teh otrok pa se neprestano nižajo. Tako država ne zagotavlja ustrezne obravnave otrok brez spremstva, njihova nastanitev ni otroku primerna, nimajo enakega obsega pravic na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja kot slovenski otroci, programi vrnitve teh otrok v matično državo so neprimerni.

Otroci brez spremstva so otroci, mlajši od 18 let, ki se nahajajo zunaj svoje matične države in so brez spremstva staršev oziroma zakonsko ali po običaju določenega skrbnika. Gre za zelo ranljivo skupino otrok, ki svojo državo zapustijo iz različnih razlogov, ni pa izključeno, da so nekateri tudi žrtve trgovine z ljudmi in spolnega ali drugega izkoriščanja. Ne glede na vzroke pobega pa so vsi otroci brez spremstva na podlagi mednarodnih aktov (Konvencija ZN o otrokovih pravicah, Konvencija o statusu begunca, Haška konvencija o zaščiti otrok) upravičeni do mednarodnega varstva in zaščite.

Slovenija pri obravnavi otrok brez spremstva v številnih elementih krši mednarodno in slovensko zakonodajo. Področje zaščite in skrbi za otroke brez spremstva je v Sloveniji pomanjkljivo urejeno, tako z vidika zakonodaje kakor tudi prakse, standardi na tem področju pa se neprestano nižajo. Tudi z novim Zakonom o mednarodni zaščiti, ki ga bo po vsej verjetnosti v kratkem sprejel Državni zbor RS, se standardi varstva in zaščite tudi za otroke brez spremstva še naprej nižajo. Nevladne organizacije kot najbolj sporno ocenjujemo določbo, ki dopušča, da se kot skrbnika otroku brez spremstva lahko postavi njegovega spremljevalca, torej katerokoli osebo, ki je z njim prišla v državo. Praksa namreč kaže, da otroci brez spremstva pogosto pridejo v skupini odraslih oseb, med katerimi so lahko tudi sprovajalci ali celo trgovci z ljudmi, Slovenija pa nima razvitih mehanizmov, na podlagi katerih bi lahko preverjala, kdo so te osebe in ali bodo resnično delovale v najboljšo korist otroka.

Zelo problematično je, da država ne zagotavlja celostne in posebne obravnave otroka, brez katere je zelo težko poiskati najboljšo rešitev (bodisi da gre za vrnitev v matično državo, združitev s starši ali sorodniki v tretji državi ali zaprositev za azil in integracijo v državi gostiteljici). Prav tako otroci brez spremstva nimajo enakega obsega pravic na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja kot slovenski otroci, upravičeni so namreč samo do nujnega zdravstvenega varstva in osnovnošolskega izobraževanja.

Posebej zaskrbljujoče je, da kljub temu, da je tudi po dognanjih stroke jasno, da morajo biti otroci, še posebej tisti, ki so v tako ranljivih situacijah kot so otroci brez spremstva, posebno intenzivno obravnavani in strokovno vodeni, v institucijah, ki so prilagojene njihovim potrebam, v Sloveniji (za razliko od večine evropskih držav) ni ustreznih nastanitvenih kapacitet za te otroke, kjer bi jim bilo zagotovljeno ustrezno varstvo, podpora in več psihosocialnih programov. Otroci brez spremstva so nastanjeni v Centru za tujce in Azilnem domu, ki sta po mnenju nevladnih organizacij neprimerna za njihovo obravnavo in bivanje.

Velik problem predstavljajo tudi vrnitve teh otrok v matično državo, saj Slovenija ne izpolnjuje nujnih pogojev pri njihovem vračanju. Prav tako so otroci brez spremstva pogosto vrnjeni na Hrvaško, brez posebne obravnave, ki bi morala biti v skladu z mednarodnimi normami.

Želeli bi tudi opozoriti, da se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še vedno ne vključuje v reševanje problematike, ki se pojavlja na tem področju. Na to kaže tudi dejstvo, da Slovenska filantropija, ki ima dogovor s pristojnimi centri za socialno delo o prevzemanju skrbništev za otroke brez spremstva – od leta 2004 je izvajala skrbništva za 496 teh otrok – , s strani države ne prejema nikakršne finančne podpore, kar izvajanje skrbništev, ki je že samo po sebi zahtevno in odgovorno delo, še dodatno otežuje. Iz tega razloga je Slovenska filantropija v veliki meri odvisna od pomoči prostovoljcev skrbnikov, le-ti pa zaradi kompleksnosti in zahtevnosti te naloge le stežka opravljajo, kljub temu da so za to posebej izobraženi. Nevladne organizacije smo prepričane, da bi bilo skrbništvo za otroke brez spremstva veliko bolj urejeno, če bi država redno gmotno podpirala nevladne organizacije pri razvoju njihovih dejavnosti na tem področju.

Očitno je, da se Slovenija ne zaveda svojih obveznosti pri ravnanju z otroki brez spremstva, ki bi jih morala izpolnjevati na podlagi podpisane Konvencije ZN o otrokovih pravicah in drugih obvezujočih pravnih norm s tega področja, in probleme, ki se kažejo na tem področju, ne rešuje ustrezno. Nevladne organizacije menimo, da bi morala Slovenija omenjeni problematiki posvetiti veliko večjo pozornost in tem otrokom zagotoviti posebno obravnavo, ustrezno skrb in zaščito ter pravice, ki jim pripadajo.

V kolikor bi želeli dodatne informacije nas lahko kontaktirate:
Marina Uzelac
marina.uzelac@filantropija.org

Franci Zlatar
franci.zlatar@filantropija.org

Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva

S spoštovanjem,

Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, Ljubljana
Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi, p.p. 1646, Ljubljana
Društvo Mozaik, Vegova 6, Ljubljana
Jezuitska služba za begunce – Evropa, Zrinjskega 9, Ljubljana
Mirovni inštitut, Metelkova ulica 6, Ljubljana
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Povšetova 37, Ljubljana
Slovenska filantropija, Poljanska cesta 12, Ljubljana