Izjava nevladnih organizacij ob svetovnem dnevu beguncev

V svetu divjajo hude vojne, pomanjkanja in množične kršitve človekovih pravic. Kljub temu Evropa še vedno ostaja trdnjava in evropska migracijska politika otežuje dostop do zaščite ljudem, ki zgolj iščejo varnost in boljše življenje. Ob letošnjem svetovnem dnevu beguncev zato želimo nevladne organizacije  opozoriti na neustreznost evropskih azilnih in migracijskih politik, ki se kažejo v pretiranem nadzoru, oteženem dostopu do zaščite ter nezadostni podpori pri integraciji. Pričakujemo, da se bo Slovenija zavzela za vzpostavitev humanega, na solidarnosti temelječega azilnega sistema in prevzela del odgovornosti za begunce, ki prihajajo v Evropo. Prav tako opozarjamo na nekatere praktične težave, ki se pojavljajo pri integraciji beguncev v Sloveniji in so povezane z učinkovitim dostopom do učenja slovenščine, do zaposlitev in dostopom do neprofitnih stanovanj ter na neustrezno zaščito otrok brez spremstva v Sloveniji. Opozoriti  želimo tudi na spornost kazenskega pregona prosilcev za mednarodno zaščito, ki v Slovenijo prispejo s ponarejenimi listinami za vstop.

Število prosilcev za mednarodno zaščito v Evropi se je po podatkih UNHCR v lanskem letu bistveno povečalo. V 38 evropskih državah je tako lani za mednarodno zaščito zaprosilo 484.600 oseb, kar je za tretjino več kot v letu 2012. Največ ljudi – 109.600, je za zaščito zaprosilo v Nemčiji, sledita ji Francija in Švedska. UNHCR poroča, da je bilo lansko povišanje števila oseb, ki so zaprosile za mednarodno zaščito v državah Evrope, severne Amerike, vzhodne Azije in Pacifika najvišje po letu 2001. Ob tem ne smemo pozabiti, da največ beguncev še vedno ostaja v regijah držav iz katerih bežijo ali kot notranje razseljene osebe v lastni državi. Povečanje števila beguncev je v veliki meri mogoče pripisati krizi v Siriji.

Ob povečanju števila beguncev, ki prihajajo v Evropo, bi želeli opozoriti na neustreznost evropskih azilnih in migracijskih politik, ki se kažejo v pretiranem nadzoru, oteženem dostopu do zaščite ter pogosto nezadostni in neustrezni podpori pri vključevanju priseljencev. Posledica takšnih politik so katastrofe, ki se vsakodnevno dogajajo v Mediteranu. Po lanski tragediji, v kateri je pred obalo Lampeduse utonilo več kot 300 beguncev, se evropska azilna in migracijska politika ni kaj bistveno spremenila. Evropa je za mnoge nedosegljiva, vse več je poročil o vračanju beguncev, ki ne dobijo možnosti zaprositi za mednarodno zaščito. Begunci, ki dosežejo Evropo, so pogosto deležni diskriminacije, neskončnih postopkov in nečloveške obravnave. Begunci nimajo izbire, v kateri evropski državi bodo živeli, azilne politike posameznih držav pa še vedno niso poenotene, kar vodi do različnih minimalnih standardov zaščite in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev v posamezni državi članici.

Več kot trideset evropskih nevladnih organizacij, med njimi tudi Slovenska filantropija, je tako aprila letos evropskim institucijam poslalo odprto pismo, v katerem od njih zahtevajo vzpostavitev humanega azilnega sistema, ki temelji na solidarnosti. Zahteve obsegajo naslednje:
– vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostop do evropskih držav preko Mediterana;
– zaščita življenj bi morala biti glavna prednostna naloga vseh vključenih v zaščito meja držav članic EU;
– vzpostavitev humanih azilnih sistemov, ki temeljijo na solidarnosti in harmoniziranih minimalnih standardih;
– možnost svobodne izbire države, v kateri posameznik zaprosi za mednarodno zaščito.

Slovenija je kot država članica EU soodgovorna za zaščito beguncev, ki prihajajo v Evropo. Solidarnost bi v prihodnje lahko izkazala tudi s sprejemom določenega števila beguncev iz katere druge Evropske države z večjim številom prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev – tako, kot je pred časom že sprejela begunce z Malte v okviru programa Eurema.

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS je v Sloveniji lani za mednarodno zaščito zaprosilo 272 oseb, med njimi je bilo največ prebivalcev Sirije, sledijo prebivalci Kosova. Mednarodna zaščita je bila priznana 37 osebam. Tako se nadaljuje pozitivni trend pri podeljevanju statusov mednarodne zaščite v Sloveniji, ki se je začel že lani. Prav tako je Republika Slovenija lani v postopkih združevanja družine dovolila prihod družin osmih oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji.

Osebe s pridobljeno mednarodno zaščito se v Sloveniji pogosto težko integrirajo. Klub sistemski podpori pri integraciji se v praksi pojavljajo številne težave: npr. nekatere osebe s priznano mednarodno zaščito še vedno dalj časa čakajo na vključitev v tečaje slovenskega jezika, izjemo težko si najdejo zaposlitev ali delo, saj ni posebnih programov, ki bi spodbujali njihovo zaposlovanje.

K težji integraciji pripomore tudi dejstvo, da je priseljencev iz nekaterih držav, od koder v zadnjem času prihajajo begunci (npr. Afganistan in Somalija), v Sloveniji relativno malo in tako osebe z mednarodno zaščito nimajo podpore svoje skupnosti. Osebe z mednarodno zaščito v Sloveniji tudi še vedno nimajo dostopa do neprofitnih stanovanj, kar ima negativen vpliv na uresničevanje pravice do primernega stanovanja.

Področje zaščite in skrbi za otroke migrante, posebno za otroke brez spremstva, je v Sloveniji še vedno pomanjkljivo urejano, posebno kar se tiče njihove nastanitve, skrbništva in programov, prilagojenih njihovim potrebam. Ob tem bi posebej izpostavili njihovo nastanitev v integracijski hiši brez zagotovljenega ustreznega varstva in vzgoje.

Opozarjamo tudi na nedopustnost kazenskega pregona prosilcev za mednarodno zaščito, ki prispejo s ponarejenimi potnimi listinami. Zoper njih se sproži kazenski postopek, ne glede na to, da slovenskim organom izrazijo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Ti postopki se nato najpogosteje končajo z uporabo instituta odloženega pregona ali celo z izvedbo celotnega kazenskega postopka. Navedeno prakso ocenjujemo kot problematično, saj se beguncev ne bi smelo kazensko preganjati, saj v nasprotnem primeru institut mednarodne zaščite izgubi svoj smisel.

Kontaktna oseba: Marina Uzelac, marina.uzelac@filantropija.org, 051 389 929, Slovenska filantropija

S spoštovanjem,

Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, Ljubljana,
Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, Ulica Janeza Pavla II 13, Ljubljana,
Mirovni inštitut, Metelkova 6, Ljubljana,
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Metelkova 6, Ljubljana,
Slovenska filantropija, Poljanska cesta 12, Ljubljana

Ljubljana, 16. 6. 2014

Izjava (.doc)