Izjava nevladnih organizacij ob svetovnem dnevu beguncev

Ob letošnjem svetovnem dnevu beguncev nekatere nevladne organizacije ponovno izražamo zaskrbljenost zaradi položaja prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev. Njihov položaj se od lanskega leta ni izboljšal, čeprav so oblasti nakazale pripravljenost delovanja v smeri zviševanja standardov. Zato tudi letos želimo opozoriti na nekatere probleme na tem področju.

Statistični podatki glede odobrenih prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji so še naprej zaskrbljujoči: v letu 2008 je bila mednarodna zaščita podeljena samo 7 osebam od 260, ki so vložile prošnjo, zato je naša država glede priznanih statusov še naprej na samem repu v EU. Večina prošenj se še vedno ne obravnava vsebinsko v rednem postopku, pač pa se zavračajo kot očitno neutemeljene iz formalnih razlogov, na katere prosilci nimajo vpliva. Pri tem se spregleda, da gre za osebe, ki so doživele hude travme, tako v matični državi kot tudi na poti. Nezadostna ostaja ureditev sprejemnih pogojev v azilnem domu ter ureditev brezplačne pravne pomoči, do katere prosilci klub temu, da so prava neuki, še vedno niso upravičeni na prvi stopnji postopka. Izjemno resen problem predstavlja veliko število razlogov za omejitev gibanja, ki jih ureja zakon o mednarodni zaščiti. Tudi pri obravnavi otrok brez spremstva Slovenija še vedno v številnih elementih krši mednarodno in slovensko zakonodajo: skrbništvo ni ustrezno urejeno, nastanitev otrok zanje ni primerna, nimajo enakega obsega pravic na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja kot drugi otroci, programi vrnitve teh otrok v matično državo pa so neprimerni. Na področju integracije beguncev še vedno največji problem predstavlja dostop do nastanitve in zaposlitve, begunci pa kot problem navajajo tudi diskriminacijo. Prav tako v Sloveniji še vedno ni celovite integracijske politike, ki bi določala ukrepe za uspešno integracijo beguncev in drugih priseljencev v družbo.

Naj spomnimo, da slovenska zakonodaja na področju urejanja statusa beguncev sledi zakonodaji EU, ki pa postaja vsa restriktivnejša. Oblasti zato pozivamo, da pri pripravi predpisov na ravni EU prispevajo, da bo EU zakonodaja glede prosilcev za mednarodno zaščito temeljila na višjih pravnih standardih.  Čimprej naj pripravijo in sprejmejo nov Zakon o mednarodni zaščiti tako, da bodo z njim odpravljene pomanjkljivosti sedanjega ter da bodo tudi v postopku za priznanje mednarodne zaščite varovane ustavne garancije ter spoštovani standardi človekovih pravic. Na področju integracije bi bilo potrebno vzpostaviti stalno koordinacijo med vsemi pristojnimi ministrstvi in drugimi akterji za izboljšanje integracijskega procesa. Zagotovi pa naj se tudi nemoteno delovanje nevladnih organizacij, ki delujejo na področju azila in pomembno dopolnjujejo delo vladnega sektorja, in sicer preko rednega objavljanjem razpisov za sredstva iz Evropskega begunskega sklada, da bi se preprečilo ponavljanje situacije s prve polovice leta 2009, ko so bile nevladne organizacije prisiljene prenehati izvajati aktivnosti za skoraj pol leta, kar se je odrazilo tudi v obliki zmanjšane prisotnosti v Azilnem domu in s tem v šibkejšem civilnodružbenem nadzoru nad spoštovanjem pravic prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito.

Kontaktna oseba: Franci Zlatar, franci.zlatar@filantropija.org , 051 351 340, Slovenska filantropija

S spoštovanjem,

Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, Ljubljana,
Jezuitska služba za begunce, Ulica Janeza Pavla II 13, Ljubljana,
Mirovni inštitut, Metelkova 6, Ljubljana,
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Povšetova 37, Ljubljana,
Slovenska filantropija, Poljanska cesta 12, Ljubljana

Izjava.doc