Naslednje informacije so relevantne predvsem za izbrisane, ki so prejemniki socialne pomoči in so dobili tudi odločbo o odškodnini:

Po zakonu se odškodnine na splošno upoštevajo pri izračunu socialne pomoči, odškodnina priznana zaradi izbrisa pa je iz tega splošnega pravila izvzeta, saj tako določa 18. člen Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Vsem izbrisanim, ki so prejemniki socialne pomoči, svetujemo, da ko bodo Centru za socialno delo sporočili, da so prejeli odškodnino, Center in socialne delavce izrecno opozorijo, da se ta odškodnina po 18. členu omenjenega zakona ne sme upoštevati pri izračunu socialne pomoči (to pomeni, da se zaradi prejete odškodnine socialna pomoč ne sme zmanjšati). Svetujemo, da na prošnjo za socialno pomoč izbrisani napišejo naslednji stavek:

»Ta odškodnina se po 18. členu Zakona o povračilu škode izbrisanim ne šteje v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.«

V primeru, da bo Center za socialno delo izbrisanim, ki so prejemniki socialne pomoči in so prejeli odškodnino, le-to upošteval pri izračunu socialne pomoči in bo posledično znižal znesek socialne pomoči, se je potrebno pritožiti in sklicevati na 18. člen omenjenega zakona. Takšna praksa bi bila nezakonita.

Pritožbi se bo mogoče izogniti tako, da prejemniki socialne pomoči, ki jim bo izplačana odškodnina, sami opozorijo Center za socialno delo na to zakonsko olajšavo.

Višina pavšalnega zneska odškodnine – 50 eur na mesec izbrisa – je določena z zakonom in upravne enote lahko priznavajo le ta znesek. Ko vložite zahtevek za odškodnino na upravni enoti in dobite odločbo z izračunom odškodnine, svetujemo, da se zoper to odločbo ne pritožite. Z vložitvijo pritožbe namreč ne morete doseči višje odškodnine, le postopek se zavleče. Še vedno pa bo znesek izplačane odškodnine enak.

Pritožbo svetujemo le, če so vam upoštevali napačno število mesecev izbrisa oz. višino odškodnine narobe izračunali ali če so vam zahtevek za odškodnino zavrnili kljub temu, da ste glede na zakon o odškodnini do le-te upravičeni.

Kot smo že obveščali, zakon omogoča poleg upravnega postopka tudi sodnega – to pomeni, da s tožbo na sodišču v Sloveniji lahko vsak upravičenec zahteva višjo odškodnino, kot jo je prejel v upravnem postopku (s tem, da je vnaprej določen maksimalni znesek). Vendar pa gre v tem primeru za ločen pravdni postopek in ne za nadaljevanje upravnega postopka pri upravni enoti (preko pritožbe) – vložiti je potrebno tožbo na sodišče.

V postopku pred sodiščem ne gre več za pavšalno odškodnino, za katero je pomembna le doba izbrisa, temveč gre za pravdni postopek v skladu s splošnimi pravili odškodninskega prava – kar pred sodiščem trdite, morate tudi dokazati.

Svetujemo, da najprej vložite zahtevke za odškodnino na upravni enoti, saj se s tem ne odpoveste pravici, da bi kasneje vložili še tožbo.

Časa za vložitev tožbe je še precej – do 18.6.2017, zato svetujemo, da s tožbami še nekoliko počakate. Na Ustavno sodišče je bila namreč vložena zahteva o presoji ustavnosti trenutnega zakona o odškodninah, na Evropsko sodišče za človekove pravice pa so v lanskem letu tudi bile vložene nove tožbe. Če se kljub temu ne bo nič spremenilo, bo vsak posameznik še vedno imel možnost, da s tožbo na sodišču v Sloveniji zahteva še največ dvakrat toliko odškodnine, kot je že izračunan pavšalni znesek.

Ob vložitvi tožbe na sodišče se je potrebno zavedati, da so sodni stroški v primeru, če izgubite, lahko precej visoki (nekaj tisoč evrov). Tudi če s tožbo uspete le delno, boste delež sodnih stroškov še vedno morali kriti (npr. če vam sodišče prizna eno tretjino tistega, kar zahtevate, boste dve tretjini stroškov še vedno morali kriti vi).

V zadnjem času se je na nas obrnilo precejšnje število ljudi z vprašanji glede urejanja pravnega statusa izbrisanih v Sloveniji in glede pravice do odškodnine, zato tudi tukaj še enkrat objavljamo odgovore na pogosto zastavljena vprašanja.

Urejanje statusa

Trenutno ni pravnega sredstva za urejanje statusa izbrisanih v Sloveniji, saj je zadnji veljavni zakon (ZUSDDD-B) prenehal veljati 24. 7. 2013. To pomeni, da so izbrisani imeli možnost vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje le do 24. 7. 2013. Tisti, ki so ta rok zamudili, sedaj možnosti za urejanje dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi posebne zakonodaje za izbrisane nimajo (na podlagi ZUSDDD-B). Trenutno obstajajo samo pravne možnosti na podlagi Zakona o tujcih, torej pod enakimi pogoji kot to velja za vse tujce na splošno, pri čemer je najprej potrebno urediti dovoljenje za začasno prebivanje, šele nato pa je (ob izpolnjevanju pogojev) možno urediti dovoljenje za stalno prebivanje.

Kaj se zgodi, če izbrisani prošnjo na podlagi ZUSDDD-B vložijo kljub poteku roka:

Nekaj oseb nas je obvestilo, da so prošnjo vložili po 24. 7. 2013 (torej po tem, ko je rok že potekel), upravne enote so vloge sprejele, strankam izdale plačilne naloge za plačilo upravne takse, ki v tem postopku znaša okrog 95 eur, hkrati pa stranke obvestile o tem, da se njihove prošnje ne bodo obravnavale, saj so bile vložene po poteku omenjenega roka. Izbrisanim zato svetujemo, da prošenj na podlagi ZUSDDD-B ne vlagajo.

Odškodnine

Dne 21. 11. 2013 je bil sprejet Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), vendar se bo začel uporabljati šele 18. 6. 2014. To pomeni, da do 18. 6. 2014 izbrisani, ki so po tem zakonu upravičeni do odškodnine, ne morejo vložiti zahtevka za odškodnino.

Od 18. 6. 2014 pa do 18. 6. 2017 (zakon določa rok 3 let) pa bodo izbrisani, ki so po tem zakonu do odškodnine upravičeni, lahko na upravnih enotah v Sloveniji vlagali zahtevke za odškodnino. Izbrisani, ki bodo imeli 18. 6. 2014 vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo, vloge pa bodo potem rešene šele po 18.6.2014, bodo lahko za odškodnino zaprosili v roku treh let po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje oz. državljanstva.

Po tem zakonu do odškodnine niso upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali pa je bil postopek ustavljen), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili.

To pomeni, da oseba, ki je vložila prošnjo za stalno bivanje že prej in bila zavrnjena, potem pa je po zadnjem veljavnem zakonu ZUSDDD-B prošnjo vložila še enkrat in bila zopet zavrnjena, do odškodnine ni upravičena. Hkrati pa zakon za to skupino upravičencev do odškodnine postavlja dodatni pogoj – izpolnjevati bodo morali pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, v obdobju od izbrisa pa do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi, zavrženju oz. sklepa o ustavitvi postopka. Ta skupina upravičencev bo torej morala dokazovati, da so v Sloveniji dejansko živeli, podobno, kot je bilo to potrebno v postopkih urejanja statusa po ZUSDDD-B (kar se je v praksi izkazalo za zelo problematično). 

Do odškodnine po tem zakonu torej ne bodo upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje ali za državljanstvo) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji (ZUSDDD-B) iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.

Poslanci so v četrtek, 21.11.2013 s 46 glasovi za in z 29 glasovi proti sprejeli Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (zakon o odškodninski shemi za izbrisane).

Po tem zakonu do odškodnine ne bodo upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (so bili zavrnjeni), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili.

Do odškodnine po tem zakonu torej ne bodo upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso več urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.

Vlada je mnenja, da so izbrisani zgolj z ureditvijo statusa pokazali interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji. Po navedbah Ministrstva za notranje zadeve bo do odškodnine upravičenih okrog 12.000 izbrisanih – od skupaj 25.671 izbrisanih.

Višina odškodnine, o kateri bodo odločale upravne enote v upravnih postopkih, se bo izračunala za obdobje od izbrisa do ponovne ureditve statusa (dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejetja v slovensko državljanstvo) v višini 50 evrov za vsak polni mesec. Posameznik ali posameznica pa se lahko odloči še za uveljavljanje odškodnine v sodnem postopku. V sodnem postopku bo potrebno dokazati, da je posamezniku ali posameznici nastala škoda, zaradi katere mu/ji pripada višja odškodnina od tiste, ki je bila določena v upravnem postopku. Skupna odškodnina bo znašala največ trikratni znesek odškodnine, določene v upravnem postopku. Za lažje razumevanje navajamo primer: nekdo, ki je bil izbrisan 5 let (ki je po petih letih dobil dovoljenje za stalno bivanje ali bil neposredno sprejet v slovensko državljanstvo), bi bil upravičen do pavšalnega zneska 3.000 eur v upravnem postopku; če se ta oseba odloči še za sodno pot, je višina najvišje možne skupne odškodnine že vnaprej omejena na znesek 9.000 eur.

Poleg denarne odškodnine zakon omenja tudi druge oblike »pravičnega zadoščenja« za izbrisane: plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitev v programe socialnega varstva, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dostop do državnih štipendij ter do izobraževalnega sistema.

Zakon naj bi začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu, torej nekje v mesecu maju 2014. Izbrisani do takrat še ne morejo vložiti zahtevka za odškodnino.

Evropsko sodišče za človekove pravice je državi Sloveniji s pilotno sodbo v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji 26.6.2012 naložilo, da v enem letu pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem.

Vlada Republike Slovenije je Evropsko sodišče za človekove pravice zaprosila za podaljšanje roka za pripravo odškodninske sheme za eno leto – torej do 26. 6. 2014. Sodišče je vladi odgovorilo, da ni pristojno za podaljševanje rokov, ki jih je zapisalo v svojih sodbah, in jo obvestilo, da se mora s to prošnjo obrniti na Odbor Ministrov pri Svetu Evrope, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem sodb. Rok tako ostaja 26. 6. 2013. 

Izbrisani, ki še nimajo urejenega statusa v Republiki Sloveniji, t.j. niso vložili prošnje za izdajo dovoljenja za stalno bivanje na podlagi ZUSDDD, imajo na voljo le še dva tedna časa – 24.7.2013 namreč poteče rok za oddajo vlog.

Prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD lahko vložite na pristojni upravni enoti (t.j. tista upravna enota, na katere območju živite oz. nameravate prebivati, če vam bo dovoljenje za stalno prebivanje izdano). Plačati je potrebno upravno takso v višini 96 EUR. Prošnjo vložite na predpisanem obrazcu, priložiti pa je potrebno kar nekaj prilog – to je podrobno opisano v rubriki pravna pomoč. Več o pogojih, ki jih morajo izbrisani prebivalci izpolnjevati za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, lahko preberete v brošuri Ministrstva za notranje zadeve.

Po zadnjih podatkih (vir: MNZ) je bilo do 1.1.2013 na vseh upravnih enotah evidentiranih 368 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B. Izdano je bilo 101 dovoljenje za stalno prebivanje. Skupno število zavrnjenih in zavrženih prošenj ter ustavljenih postopkov je 125. Nerešenih je bilo 142 prošenj.

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v sodbi z dne 26. junija 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji (angleška verzija) potrdil, da je Republika Slovenija kršila pravice izbrisanih, in sicer 8. člen (pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja) in 13. člen (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah. S tem je potrdil prvostopenjsko sodbo, poleg tega pa je ugotovil tudi kršitev 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved diskriminacije), saj so bili izbrisani kot nekdanji državljani SFRJ obravnavani manj ugodno kot tisti, ki so imeli status tujca.

Sodišče je ugotovilo, da državni ukrepi, sprejeti od leta 1999 dalje, niso zadostovali za celovito in pravočasno popravo krivic, ki so jih oblasti povzročile z izbrisom. Sodišče je ugotovilo, da položaj pritožnikov izhaja iz širšega sistemskega problema ter da izbrisani zaradi pretečenih zastaralnih rokov ne morejo uveljavljati odškodnine za povzročeno škodo. Zato je sprejelo pilotno sodbo in državi naložilo, da v enem letu pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem.

Nekateri deli sodbe so za izbrisane manj ugodni. Že na prvi stopnji je sodišče namreč ugotovilo, da dva pritožnika, ki sta si do tedaj že uredila pravni status, nimata več statusa žrtve in njunih zahtevkov ni sprejelo v obravnavo. Veliki senat je to ugotovitev na prvi stopnji označil za napačno, vendar je iz procesnih razlogov ni mogel spremeniti. Veliki senat pa je nato ugotovil še, da statusa žrtve tudi nimata dva pritožnika, ki prošnje za stalno prebivanje do odločanja na prvi stopnji še nista vložila (ta odločitev je bila sprejeta s tesno večino 9:8).

To pomeni, da so bile kršitve pravic ugotovljene samo za preostalih šest pritožnikov, tem pa je bila priznana tudi odškodnina za nematerialno škodo v višini 20.000 evrov na osebo. Sodišče je pritožnikom priznalo tudi pravico do povračila stroškov postopka v višini 30.000 evrov. Sodba je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti.

Predstavniki nevladnih organizacij Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirovni inštitut, Unione Forense per la tutela dei diritti umani in Amnesty International Slovenije smo sodbo pozdravili. Obžalovali pa smo, da pritožbe štirih pritožnikov niso bile sprejete, vendar po naši oceni to na popravo krivic na nacionalni ravni ne vpliva. Do mehanizma za popravo krivic morajo imeti dostop vsi izbrisani brez razlikovanja.

Pritožniki s podporniki in odvetnikoma pred ESČP | Fotografija: Borut Krajnc

Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom delovne skupine, ki je bila ustanovljena z namenom obravnave položaja izbrisanih prebivalcev, nato pa je tudi ugotovila, da je skupina s svojim delom končala, kar dejansko pomeni, da je skupina ukinjena. Medresorska delovna skupina je bila ustanovljena po tem, ko so bili leta 2010 sprejeti zakonodajni amandmaji na področju urejanja statusa izbrisanih (t.j. amandmaji k Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Republiki Sloveniji), da bi preučila, do katerih pravic so izbrisani upravičeni na podlagi ponovno pridobljenega statusa.

Delovni rezultati skupine so skromni, saj je skupina pripravila zgolj povzetek že obstoječe zakonodaje in pripravila ugotovitve, ki so splošno znane, in sicer, do katerih pravic lahko izbrisani dostopajo na osnovi veljavne zakonodaje po tem, ko ponovno pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje. Ni pa predlagala nikakršnih nadaljnjih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti za namen poprave krivici.

Posebej zaskrbljujoče je področje stanovanj. Izbrisani namreč tudi po tem, ko pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje, ne morejo zaprositi za neprofitno stanovanje, saj Stanovanjski zakon še vedno določa pogoj Slovenskega državljanstva. Ta pogoj je v nasprotju z Direktivo Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas. Ta zahteva, da morajo imeti stalni prebivalci države članice enak dostop do stanovanj kot njeni državljani.

Vlada RS je 28. 3. 2012 odgovorila na sklep Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, v katerem je bila pozvana, da preuči predloge Amnesty International Slovenije, Mirovnega inštituta in Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije za sprejem ukrepov, ki so potrebni za popravo krivic. Iz odgovora Vlade izhaja, da se do večine predlogov sploh ni opredelila, temveč je zgolj povzela stanje zakonodaje in njenega izvrševanja.

Stavba Vlade RS | Vir: www.vlada.si

Še najbolj konkreten odgovor je podala na predlog, da naj se v za celovito preiskavo izbrisa ustanovi posebna preiskovalna komisija, ki bi ugotovila vsa dejstva povezana z izbrisom in vlogo posameznih akterjev pri njegovi izvedbi. Vlada je navedla, da se je do tega dejanja opredelilo že Ustavno sodišče v svojih odločbah, zato nadaljnje preiskovanje ni potrebno. Tukaj je na voljo celoten odgovor vlade.